Jedro

V zvezi z večjim številom storjenih prekrškov zoper varnost cestnega prometa in zoper javni red in mir (8) v obdobju štirih let je utemeljena ocena o nevarnosti za javni red države.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, ki jo je tožnik vložil pri Sekretariatu za notranje zadeve. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbe 1. in 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tožena stranka navaja, da je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik s sedmimi odločbami medobčinskega sodnika za prekrške v času od 6.4.1990 do 5.5.1993 kaznovan na različne denarne kazni zaradi prekrškov po zakonu o temeljni varnosti cestnega prometa (dne 6.4.1990 na denarno kazen 150,00 SIT; dne 29.3.1991 na denarno kazen 2.000,00 SIT; dne 29.4.1991 na denarno kazen 150,00 SIT; dne 10.5.1991 na denarno kazen 800,00 SIT; dne 17.7.1992 na denarno kazen 3.000,00 SIT in z varstvenim ukrepom prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas 3 mesecev; dne 6.4.1993 z denarno kaznijo 2.500,00 SIT; in dne 5.5.1993 z denarno kaznijo 6.000,00 SIT in z varstvenim ukrepom prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije). Tožnik je bil z ugotovitvami, zbranimi v upravnem postopku, seznanjen na zaslišanju pri toženi stranki z dne 22.11.1994. Listinskim dokazom ni oporekal, pač pa je celo priznal, da je bil v letu 1994 ponovno kaznovan z odločbo medobčinskega sodnika za prekrške na denarno kazen 11.500,00 SIT zaradi kršitve zakona o javnem redu in miru. Tožena stranka je na podlagi dokazov, izvedenih v upravnem postopku, ocenila, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red in je svojo oceno oprla na določbo 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, v zvezi s 6. členom uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/94) ter odločila, da se vloga tožnika za pridobitev državljanstva Republike Slovenije zavrne. Tožnik v tožbi navaja, da vsekakor priznava toženi stranki diskrecijsko pravico. Meni pa, da je v njegovem primeru tožena stranka presegla običajno mejo ugotavljanja neprimernosti le na podlagi odločb o prekrških. Pri tem pa posebej poudarja, da gre za storitev prekrškov v daljšem časovnem obdobju zaradi kršitve cestnih predpisov in tudi prekrška zoper javni red in mir. Vendar pa iz izpodbijane odločbe sploh ni razvidno, da naj bi bili navedeni prekrški pravnomočni. Vsekakor pa je nenavadno, da se odkloni sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zaradi kršitve cestno prometnih predpisov, ob upoštevanju, da nikoli ni bil obravnavan pred sodiščem, niti zoper njega ni bila podana kakršnakoli ovadba zaradi suma kateregakoli kaznivega dejanja. Dolga leta je bil neprekinjeno zaposlen v tovarni. Delo je izgubil kot presežek in ne po lastni volji. Je popolnoma politično neopredeljen. Je poročen in je oče dveh otrok. S svojim dosedanjim življenjem v Republiki Sloveniji pa nedvomno ne predstavlja kakršnekoli nevarnosti za javni red Republike Slovenije. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo. V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe. Tožena stranka ocenjuje, da je v upravnem postopku izdala zakonito odločbo. Zato predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po 1. in 3. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 13/94), na katere se sklicuje tožena stranka v izpodbijani odločbi, pridobi državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi živi, državljanstvo Republike Slovenije, če v 6. mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče (1. odstavek); ne glede na izpolnjene pogoje iz 1. odstavka tega člena se vloga lahko zavrne osebi, za katero so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona (to je, da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavlja nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države - 3. odstavek).

Odločitev tožene stranke je po presoji sodišča utemeljena, saj podatki in listine v upravnih spisih potrjujejo ugotovitev tožene stranke, da je bil tožnik v obdobju od 6.4.1990 do 5.5.1993 pravnomočno obsojen za 6 prekrškov zaradi kršitev zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, dne 6.4.1993 zaradi kršitve zakona o prekrških zoper javni red in mir in da je na zaslišanju dne 22.11.1994 tožnik sam priznal, da je bil v letu 1994 kaznovan zaradi kršitve javnega reda in miru z odločbo medobčinskega sodnika za prekrške na denarno kazen 11.500,00 SIT.

Gre za takšno število prekrškov zaradi kršitve predpisov o varnosti cestnega prometa in prekrškov zoper javni red in mir (8) v obdobju 4 let, da je bil po presoji sodišča z njihovo storitvijo dejansko prizadet javni red Republike Slovenije. Po mnenju sodišča namreč javni red Republike Slovenije zajema javni red države v najširšem pomenu, to je spoštovanje predpisov, ki nalagajo določeno ravnanje oziroma ga zapovedujejo, in izpolnjevanje odločb sodišč in državnih organov, skratka podrejanje pravnemu redu Republike Slovenije. Za nevarnost za javni red se zato šteje nevarnost za javni red v širšem pomenu. Poleg storitev kaznivih dejanj, prekrškov zoper javni red in mir in drugih prekrškov, določenih v predpisih, tudi storitev drugih, s predpisi prepovedanih ravnanj, ki kažejo na to, da se prosilec za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije tudi po sprejemu v to državljanstvo ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Glede na to je taka nevarnost v zvezi s tožnikom podana. Tožnik se zato ne more uspešno sklicevati na to, da gre pri navedenih prekrških za dejanja, ki po svoji naravi niso takšna, da bi bilo mogoče oceniti, da bi tožnik kot njihov storilec predstavljal nevarnost za javni red Republike Slovenije.

Zato je tožena stranka po presoji sodišča v izpodbijani odločbi pravilno ocenila, da v primeru sprejema tožnika v državljanstvo Republike Slovenije obstaja nevarnost za javni red Republike Slovenije, kar pomeni, da so podani razlogi iz citiranega 3. odstavka 40. člena navedenega zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Zato je tudi z izpodbijano odločbo lahko zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije in to skladno z namenom, za katerega je toženi stranki pooblastilo za odločitev po prostem preudarku dano.

Sodišče pojasnujuje tožniku, da njegove tožbene navedbe o tem, da je bil dolga leta neprekinjeno zaposlen v tovarni in da je delo izgubil kot presežek in ne po lastni volji, da je popolnoma politično neopredeljen, da je poročen in oče dveh otrok, ne morejo vplivati na navedeno odločitev v tem upravnem sporu, ker za odklonitev tožnikove vloge na navedeni pravni podlagi niso bistvene.

Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). ZUS je sodišče uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).