Jedro

Lokacijsko dovoljenje, izdano na podlagi lokacijske dokumentacije, ki ne vsebuje pogojev, ki bi jih moralo vsebovati, ni v skladu z zakonom.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora z dne 15.4.1992 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper lokacijsko dovoljenje Sekretariata za finance in gospodarstvo občine z dne 7.1.1992, s katerim se investitorjem dovoljuje sprememba namembnosti obstoječe obrtne delavnice v stanovanjski hiši, stoječi na parceli št. 1171/3, v odkupno postajo za gobe in tartufe, po lokacijski dokumentaciji z datumom julij 1991. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 2. odstavka 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in navaja, da območje predlagane lokacije ureja odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini. Meni, da je predlagana sprememba namembnosti v skladu z navedenim odlokom, lokacijska dokumentacija pa izdelana v skladu s pogoji navedenega odloka ter, da so bila v postopku dana vsa predpisana soglasja. Navaja, da je neutemeljen pritožbeni ugovor, da bo zaradi večjega prometa povečan hrup. Dostop do objekta bo namreč urejen drugače kot dosedaj, tako da bo hrup zaradi prometa manj moteč.

Tožeča stranka navaja, da je lokacijsko dovoljenje izdano v nasprotju z določbo 13. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, na katerega se sklicuje tožena stranka. Po navedeni določbi je namreč potrebno postopno izločanje vseh motečih industrijskih proizvodnih dejavnosti iz območja pretežno bivalnega značaja. Navaja tudi, da ima po podatkih sodnega registra investitor v objektu, na katerega se nanaša sporno lokacijsko dovoljenje, sedež družbe z omejeno odgovornostjo, katere dejavnost je precej širša od dejavnosti, zaradi katere se dovoljuje sprememba namembnosti objekta. Posledica opravljanja registrirane dejavnosti bo bistveno povečan promet, kar bo moteče vplivalo na bivalno okolje. Tožeča stranka nasprotuje tudi ureditvi dostopa na javno cesto, kot je predvidena z lokacijskim dovoljenjem.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Izpodbijano odločbo je bilo odpraviti iz naslednjih razlogov: Iz podatkov spisa je razvidno, da se objekt, v katerem se s spornim lokacijskim dovoljenjem dovoljuje sprememba namembnosti objekta v odkupno postajo za gobe in tartufe, nahaja v območju, ki se ureja z odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Koper (Uradne objave občine Koper, št. 19/88), kar tudi ni sporno. Po določbi 2. odstavka 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93 - ZUN) se lokacijsko dovoljenje za objekte na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Po določbi 4. člena navedenega odloka je na območju, na katerem se sporni objekt nahaja, dovoljena tudi gradnja objektov oskrbnih, storitvenih, proizvodnih in družbenih dejavnosti ter rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in preureditev obstoječih objektov. Sprememba namembnosti obstoječega objekta je torej glede na navedeno določbo odloka dovoljena, pri čemer pa je v obravnavanem primeru treba upoštevati soglasje sanitarnega inšpektorja, iz katerega izhaja, da je možna le pod pogojem, da se v projektu prikaže protihrupna zaščita. Glede na to in glede na določbo 55. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki določa, da mora lokacijska dokumentacija vsebovati tudi rešitve v zvezi z vplivi na okolje, ki jih bo imel nameravani poseg, bi morala lokacijska dokumentacija vsebovati prikaz protihrupne zaščite, ki pa ga priložena lokacijska dokumentacija ne vsebuje. Lokacijsko dovoljenje, izdano na podlagi lokacijske dokumentacije, ki ne vsebuje pogojev, ki bi jih morala vsebovati, ni v skladu z zakonom.

Tožbenega ugovora, da ima investitor registrirano širšo dejavnost, kot je tista, zaradi katere zahteva lokacijsko dovoljenje, sodišče ni moglo upoštevati. Dejstvo, da je dejavnost vpisana v sodni register, namreč samo zase ne dokazuje, da se dejavnost tudi opravlja. Začetek opravljanja dejavnosti je vezan na izpolnjevanje z zakonom določenih pogojev in na ugotovitev pristojnih organov, da so ti pogoji izpolnjeni, kar pa ni stvar tega postopka.

Ker glede na navedeno obravnavano lokacijsko dovoljenje ni v skladu z določbo 2. odstavka 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, tožena stranka ni imela podlage za zavrnitev pritožbe. Zato je izpodbijana odločba nezakonita in jo je moralo sodišče odpraviti na podlagi 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).