Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodbo zaradi izostanka je mogoče izdati le v primeru, če so izpolnjene vse zakonite predpostavke iz 332. čl. ZPP, torej tudi da je stranka pravilno povabljena.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v izreku pod točko 1. in 3. razveljvi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Z izpodbijano sodbo zaradi izostanka je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženka dolžna izprazniti stanovanje tožnikov ter ga prostega oseb in stvari izročiti tožnikoma. Toženki je še naložilo, da je dolžna dolžnikoma povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 19.575,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Proti sodbi se pritožuje toženka ter uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke 1. odstavka 353. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je hudo bolna in da živi v Domu starejših občanov Ljubljana Bežigrad. Toženka je priklenjena na posteljo in ne more govoriti, ne sliši in tudi ni sposobna brati in pisati. Takim varovancem uprava doma sodnih pošiljk ne vroča, pač pa o njih obvešča svojce. V tem primeru toženkinega sina niso seznanili s pošiljko in zato ni prejel vabila na obravnavo. Toženka sodišču druge stopnje predlaga, da razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Tožnika v odgovoru na pritožbo prerekata toženkine pritožbene navedbe ter sodišču druge stopnje predlagata, da zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.
Pritožba je utemeljena.
V 332. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) so navedene predpostavke ob katerih je dopustna zamudna sodba. Ena izmed teh predpostavk je, da je stranka v redu povabljena. Stranka pa je v redu povabljena tedaj, če je povabljena tako, kot določa zakon. Toženka živi v Domu starejših občanov Ljubljana Bežigrad, z odločbo Centra za socialno delo Ljubljana Šiška z dne 20.5.1989 pa je ji je postavljen skrbnik za poseben primer dr. K. D.. Podatki v spisu ne izkazujejo, da bi vabilo za glavno obravnavo in tožbo toženka prejela osebno oziroma, da bi sodno pisanje prejel njen skrbnik. Pravilna je torej pritožbena navedba, da toženka ni bila obveščena o tožbi in o obravnavi. Toženka torej ni bila v redu povabljena na glavno obravnavo, s tem pa tudi niso bili podani vsi zakoniti pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka. Pritožba utemeljeno opozarja na bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.