Jedro

Nasprotna udeleženka ne le, da bi morala opustiti vplivanje na otroka (zavedno ali nezavedno), ki povzroča njegov odpor do stikov, dolžna je tudi aktivno ravnati, da v okviru dolžnosti, ki jih ima iz naslova starševske skrbi oziroma vzgojnih nalog, vzpostavi ustrezen pozitivni odnos otroka do stikov.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

_Odločitve sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 6. 2023 po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je stike, kot so bili določeni z začasno odredbo z dne 15. 5. 2023 (delno) spremenilo tako, da stiki med predlagateljem in otrokom potekajo pod nadzorom CSD vsako sredo od 9.00 do 10.00 v prostorih CSD, pri čemer predlagatelj prevzame otroka na dovozu pred hišo nasprotne udeleženke, pri čemer se prvi tako določen stik izvede 28. 6. 2023, da v primeru, v kolikor otrok ne bi želel s predlagateljem na stik, bo vse naslednje srede predlagatelj prišel po otroka pol ure pred tako določenim stikom v spremstvu strokovne delavke CSD, da po vsakem stiku pod nadzorom stik med otrokom in predlagateljem nadalje poteka brez nadzora CSD v sproščeni obliki in po njuni izbiri glede lokacije in aktivnosti, in sicer od 10.00 do 15.00, pri čemer predlagatelj ob 15.00 pripelje otroka nazaj na dovoz pred hišo nasprotne udeleženke, da se termin izvajanja stikov pod nadzorom med udeležencema in CSD lahko spremeni, pri čemer mora ureditev in obseg stikov ostati nespremenjen, da stiki med predlagateljem in otrokom potekajo tudi vsako drugo soboto v trajanju od 9.00 do 14.00, pri čemer predlagatelj prevzame otroka na dovozu pred hišo nasprotne udeleženke in ga po končanem stiku tja tudi vrne, pri čemer se prvi tako določeni stik izvede v soboto 24. 6. 2023, da v preostalem sklep o začasni odredbi z dne 15. 5. 2023 ostaja nespremenjen (III. tč. izreka).

2. S sklepom z dne 28. 9. 2023 je sklenilo, da se sklep z dne 19. 6. 2023 spremeni tako, da stiki med predlagateljem in otrokom potekajo pod nadzorom CSD vsak ponedeljek od 14.00 do 15.00 v prostorih CSD, da je na stik dolžna otroka pripeljati nasprotna udeleženka, da se morebitni tako določeni odpadli stiki nadomestijo še v istem tednu, v terminu, ki je usklajen med udeležencema in CSD, da v kolikor strokovni delavci CSD, ki prisostvujejo na stiku pod nadzorom, ocenijo, da je v korist otroka, da stik s predlagateljem poteka brez nadzora, se stik s soglasjem CSD nadaljuje v sproščeni obliki in po njuni izbiri glede lokacije in aktivnosti in sicer od 15.00 do 17.00, ko predlagatelj otroka ob 17.00 pripelje na nadvoz pred hišo nasprotne udeleženke, da je nasprotna udeleženka zaradi izvršitve stika v sproščeni obliki dolžna na poziv strokovnih sodelavcev CSD zapustiti območje CSD in opustiti vsa ravnanja, ki bi onemogočila izvedbo sproščenega stika med predlagateljem in otrokom, da se tako določeni stiki lahko spremenijo po predhodni uskladitvi med udeležencema in CSD, pri čemer mora določena ureditev in obseg določenih stikov ostati enak, da ostaja v preostalem delu sklep o začasni odredbi z dne 19. 6. 2023 nespremenjen.1

3. Nasprotna udeleženka je zoper oba sklepa vložila ugovora. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26. 2. 2024 zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke z dne 13. 7. 2023 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 6. 2023 (I) in ugovor nasprotne udeleženke z dne 11. 10. 2023 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 9. 2023. 4. S sklepom z dne 25. 4. 2024 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 6. 2023 v II. tč. izreka spremeni tako, da stiki med predlagateljem in otrokom potekajo vsako drugo soboto v trajanju od 9.00 do 14.00, pri čemer otroka prevzame na parkirišču A., kamor ga je dolžna pripeljati nasprotna udeleženka in kraj nato zapustiti, predlagatelj pa po končanem stiku otroka vrne na parkirišče A., kjer ga prevzame nasprotna udeleženka, da sta se pred prvim tako določenim stikom udeleženca dolžna udeležiti svetovanja na CSD glede predaje otroka in stika, da termin svetovanja med udeležencema uskladi CSD, da v preostalem delu sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 6. 2023 o izdaji začasne odredbe ostaja nespremenjen, da se predlog za začasno odredbo glede razširitve stikov iz pet na osem ur kot neutemeljen zavrne, da ta začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka oziroma do drugačne začasne odločitve sodišča v tej zadevi, da pravno sredstvo zoper izdano začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

_**Povzetek pritožbenih navedb iz pritožbe zoper sklep z dne 26. 2. 2024 in iz pritožbe zoper sklep z dne 25. 4. 2024**_

5. Nasprotna udeleženka v pritožbah predlaga, da se pritožbama ugodi in se sklepa spremenita tako, da se ugovorom nasprotne udeleženke ugodi ter se sklepi o izdanih začasnih odredbah razveljavijo.

6. Nasprotna udeleženka, njeni starši in CSD so podali več predlogov za bolj prijetno vsebinsko izvedbo stikov, kar predlagatelj zavrača, česar sodišče ni ugotavljalo.

7. Sklepi, s katerimi so določeni stiki, so nezakoniti, ker niso v korist otroka, saj so v nasprotju z njegovo voljo in mnenji CSD.

8. Zaradi otrokovega zavračanja stikov, njegove verbalne in neverbalne komunikacije, težav, ki jih ima nasprotna udeleženka z otrokom pred stiki, se v zadnjem času stiki niso izvajali. Nasprotna udeleženka ne govori otroku negativno o predlagatelju. Otrok si je sam ustvaril podobo o predlagatelju. Nasprotna udeleženka se je trudila in otroka na stik vsakič pripravila. Predlagatelj se na stik ni pripravil, da bi bil stik otroku prijeten.

9. Težava ni v nasprotni udeleženki, temveč v otrokovi percepciji, da na silo na stike in na CSD noče hoditi, njegove volje pa se ne spoštuje. Tudi na CSD ne vedo, kaj bi naredili, da bi otrok prihajal na stike. Večja prisilna frekvenca stikov pomeni, da bo odpor otroka do stikov še večji. Nasprotna udeleženka stikom ne nasprotuje, a ne na škodo otrokovega počutja in stiske. Otrok zavračanje stikov izkazuje z verbalno in neverbalno komunikacijo. Stikov si ne želi, ker ima s predlagateljem slabe izkušnje. Dejstvo je, da med predlagateljem in otrokom ni vzpostavljena navezanost. Predlagatelj se ni potrudil, da bi prepoznal želje otroka in njegove interese, čeprav je dobil nasvete od CSD in sodnice.

10. Dejstvo, da je nasprotna udeleženka pristala na dogovor s sodno poravnavo o stikih ob sobotah, kaže na zmotno ugotovitev, da nasprotna udeleženka otroka na stike ne pripravi, in da stikom nasprotuje. Nasprotna udeleženka si je vseskozi prizadevala, da bi otrok imel stike s predlagateljem, vendar stiki kljub pomoči CSD nikoli niso stekli, ker otrok stike zavrača. Otrok ima do predlagatelja ambivalenten odnos, poleg tega izkazuje občasno jezo, ki se manifestira z grdimi besedami in neverbalno komunikacijo, česar strokovne delavke CSD niso zaznale, enako ne, da je otrok v stiski. Nedokazane so trditve, da si nasprotna udeleženka ne prizadeva ustrezno pripraviti otroka na stike. Otrok je zelo navezan na nasprotno udeleženko, njeno ožjo družino. Vsi so si prizadevali, da bi stiki stekli. Zmotna je ugotovitev, da otrok ne bi bil v stiski. Nasprotna udeleženka je opisala psihosomatske težave otroka, zato ni razumljiva odločitev, da se stiki razširjajo na trajanje petih ur, saj doslej predlagatelj in otrok nista zmogla niti ene ure skupnega druženja, kljub prizadevanjem družinskih članov in CSD. Nerealno je pričakovati, da bodo stiki s primopredajo na parkirišču uspešni, ker otrok ne bo želel iz avta, kot se je dogajalo že do sedaj.

11. Skladno s sodno prakso stiki niso v korist otroka, če pomenijo za otroka psihično obremenitev, ali se z njimi ogroža njegov razvoj. Otrok stike verbalno in neverbalno odklanja že vsa leta. Odpor je čutiti v njegovih ravnanjih in izražanju, kar ni povezano z nasprotno udeleženko, temveč z otrokovim notranjim svetom in ravnanji predlagatelja. Nasprotna udeleženka je že večkrat pojasnila, da otrok zaupa njej, da bo s tem, ko na stik ne bo želel, otrok še v večji stiski, nasprotna udeleženka pa bo izgubila njegovo zaupanje, s tem pa bo otroku nastala dolgoročna škoda.

12. Praksa CSD in sodišč glede "odtujevanja", na katerega se sklicujeta CSD in sodišče, je zmotna, ker ni znanstveno podprta, in je v nasprotju s stroko, mnenjem Evropskega parlamenta, Svetovne zdravstvene organizacije in uglednih evropskih in ameriških združenj psihologov, slovenskih strokovnjakov in tuje sodne prakse. Družinski zakonik nima definicije, kaj je načelo največja korist otroka, gre za pravni standard, ki ga je treba napolniti s strokovnimi in dejanskimi okoliščinami. MDDSZ je na napačno delo CSD in sodišč v zvezi z upoštevanjem nestrokovnih člankov, na katere se sklicuje predlagatelj že opozorilo z okrožnico, zato se članki z odtujevanjem in čustveno manipulacijo avtorjev Mateja Zaplotnika in Gordane Burjan Flander ne morejo upoštevati.

**_Odgovor na pritožbo_**

13. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo zoper sklep z dne 26. 2. 2023 predlaga njeno zavrnitev.

_**Glede utemeljenosti pritožb**_

14. Pritožbi nista utemeljeni.

_**Presoja pritožbenega sodišča2**_

15. Protispisne so pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do stikov, kot jih je predlagala nasprotna udeleženka. Sodišče prve stopnje predlogom nasprotne udeleženke ni sledilo, ker je pravilno ugotovilo, da je pri stikih potrebno sodelovanje CSD, ker se stiki v nasprotnem ne bodo izvedli. Med udeležencema so bili namreč že dogovorjeni stiki brez nadzora CSD, na katere nasprotna udeleženka otroka večinoma ni pripeljala ali so bili že po nekaj minutah končani.

16. Sodišče prve stopnje je odločitev utemeljilo na mnenjih in poročilih CSD, zato je protispisna pritožbena trditev, da sodišče ni upoštevalo mnenj in poročil CSD. Mnenja in poročila CSD je sodišče dokazno ocenilo ob vrednotenju ostalih dokazov.

17. Prepričljivi so argumenti sodišča prve stopnje, ki z visoko stopnjo verjetnosti potrjujejo, da nasprotna udeleženka preprečuje stike otroka s predlagateljem, in kar je odločilno, nasprotna udeleženka ni dokazala okoliščin, ki bi potrjevale njeno tezo, da otrok zavrača stike zaradi ravnanj predlagatelja - ker se predlagatelj zgolj "golo" zavzemal za stike, ne da bi imel dejanski namen vzpostaviti pristen odnos z otrokom, ker ne zna otroka animirati, ker z otrokom ne zna vzpostaviti pristnega odnosa, ker nima ustreznih starševskih kapacitet, ipd. CSD je v poročilih v zvezi s stiki pod nadzorom navedel, da se je otrok na stikih popolnoma sprostil v igri s predlagateljem, da so stiki med predlagateljem in otrokom potekali v sproščenem in pozitivnem vzdušju, da otrok na stikih ni izražal stiske, da se predlagatelja ne boji, da ob njem izraža svojo voljo, da se mu zmore upreti, da nima težav z vzpostavljanjem bližine s predlagateljem, ipd., česar pritožba izrecno tudi ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da iz poročil CSD tudi izhaja, da je otrokovo razpoloženje na stikih občasno nihalo, vendar je otrokova zaskrbljenost, nejevolja in jeza izzvenela, ko se je znova pričel igrati s predlagateljem, s tem, da je predlagatelj v teh okoliščinah na stiku vztrajal in sledil navodilom strokovnega delavca CSD, se trudil in prilagajal željam otroka, na grde besede in žaljenje otroka pa ustrezno postopal. Vse ta dejstva prepričljivo potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da vzrok za odklanjanje stikov otroka s predlagateljem ne korenini v volji otroka, da bi zavračal stike s predlagateljem, in še manj, da predlagatelj ne bi imel ustreznih starševskih kapacitet. Nenazadnje CSD v mnenjih ugotavlja, da predlagatelj zna vzpostaviti stik z otrokom, da otroku zna slediti, da se zna sproščeno vživeti v otrokovo igro, in kar je odločilno, da so kontinuirani stiki otroka s predlagateljem potrebni in nujni za vsestranski razvoj otroka. Prepričljive so zato ugotovitve sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka otroka ustrezno ne pripravi na stik s predlagateljem, da nasprotna udeleženka kot njena ožja družina stikom zavedno ali nezavedno niso naklonjeni, da nasprotna udeleženka neutemeljeno preprečuje stike otroka s predlagateljem.

18. Nasprotna udeleženka trdi, da ji otrok zaupa, kar kaže, da nasprotna udeleženka nima potrebnih starševskih kapacitet, da bi s starševsko avtoriteto pripravila otroka na stike s predlagateljem in na ta način zavarovala koristi otroka, ali pa nasprotna udeleženka ne more (očitno skupaj z njeni starši) ponotranjiti, da s tem, ko preprečuje stike otroka s predlagateljem ogroža otrokov razvoj. Nepredstavljivo je, da starš nima v tej starosti otroka avtoritete in potrebnih starševskih veščin, da bi otroka pripravil na stike, še posebej, ker na strani predlagatelja ne obstajajo nobene okoliščine, ki bi kazale, da otrok odklanja predlagatelja zaradi njegovih (preteklih) neprimernih ravnanj, ob tem, da nasprotna udeleženka trdi, da ji otrok zaupa. V tej starosti in glede na okoliščine primera ni odločilno dejstvo, da otrok stike odklanja. V postopku je z visoko stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da otrok zavrača stike zaradi lojalnosti do nasprotne udeleženke, k čemur so prispevala ravnanja nasprotne udeleženke. Tako ravnanje starša (nasprotne udeleženke), ki otroku povzroči občutek popolne lojalnosti temu staršu in odtujitev z drugim staršem, je imenovano odtujitveni sindrom (Parental Alienation Syndrome - PAS).3 Prav te okoliščine so izkazane z visoko stopnjo verjetnosti. Na podlagi drugega odstavka 141. člena Družinskega zakonika (DZ) mora namreč tisti od staršev, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike, prizadevati si mora tudi za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev. Nasprotna udeleženka ne le, da bi morala opustiti vplivanje na otroka (zavedno ali nezavedno), ki povzroča njegov odpor do stikov, dolžna je tudi aktivno ravnati, da v okviru dolžnosti, ki jih ima iz naslova starševske skrbi oziroma vzgojnih nalog vzpostaviti ustrezen pozitivni odnos otroka do stikov. Tako je stališče pravne teorije in sodne prakse.4 Drugačna (pritožbena) stališča so zmotna. Pravico do stikov imata _oba_ starša, s tem, da je otrok nosilec pravice do stikov z _obema_ staršema. Ravnanja starša morajo biti taka, da v njih kaže nesebično prizadevanje za zagotavljanje otrokovih potreb in koristi. Tako izvajanje starševske skrbi označujemo kot pozitivno starševstvo.5 To izhaja iz ravnanja staršev, ki temelji zgolj na zagotavljanju otrokovih koristi,6 ki vključuje tudi postavljanja mej in omejitev, ki so potrebna za otrokov razvoj, znotraj tega pojmovnega okvirja, pa ne sodijo zamere in medsebojno razreševanje sporov med staršema, ki so sicer običajna/pogosta stalnica ob razpadu partnerskih zvez. Nasprotna udeleženka očitno zmotno razume upravičenje, ki ga je dobila z odločitvijo, da se otrok dodeli njej v varstvo in vzgojo - v primeru spora glede stikov med udeležencema o dopustitvi stikov otroka s predlagateljem odloča sodišče in ne nasprotna udeleženka, enako velja za režim stikov, in kar je odločilno, njena dosedanja ravnanja, ko se je postavila v vlogo "odločevalca" niso zagotavljala kratkoročne koristi otroka, so tudi kvarno vplivala na njegove koristi, ki se bodo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist).

19. Tudi režim stikov je sodišče prve stopnje primerno določilo glede na okoliščine konkretnega primera. Določeni stiki so v korist otroka, zato jih je treba redno/kontinuirano izvajati. Na nasprotni udeleženki pa je dolžnost, da otroka na stike pripravi, da jih spodbuja, na ta način pa bo otrok ponotranjil, da so stiki prijetni in v njegovo korist in ne del prisile, na katere se mora zaradi lojalnosti do nasprotne udeleženke odzivati z zavračanjem.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

20. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku) in ker pritožbeni razlogi zoper izpodbijana sklepa niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

_**Odločitev o stroških pritožbenega postopka**_

21. Nasprotna udeleženka v pritožbama ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). S tem, ko sta bili pritožbi zavrnjeni, je bil zavrnjena tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato poseben izrek v tem delu ni potreben.

1 Pritožbeno sodišče je povzelo le I. - III. tč. izreka sklepa - glej IV. - VI. tč. izreka sklepa na l. št. 284. 2 Argumentacija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je v izpodbijanih sklepih glede odločilnih dejstev v bistvenem enaka, enako velja za pritožbene razloge, zato pritožbeno sodišče enotno in ne po posamezni pritožbi, odgovarja na pritožbene navedbe, s tem, da bo v nadaljnji obrazložitvi odgovorilo tudi na navedbe iz pritožb, ki so pojmovno različne in hkrati relevantne za presojo (ne)utemeljenosti pritožb. 3 Nana Weber: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 435. 4 Nana Weber: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 435 in VSL IV Cp 1932/2017. 5 Matej Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 65. 6 Primerjaj s 7. členom DZ.