Jedro

Denarja, ki je bil zasežen in ni v nobeni povezavi s kaznivim dejanjem zaradi katerega je tekel kazenski postopek, ni mogoče odvzeti, ker naj bi bil namen uporabe denarja nemoralen. Denarna sredstva sama po sebi niso splošno nevarna in nemoralna, zato jih je potrebno upravičencu vrniti.

Izrek

Pritožbi obsojenega M. K. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju obsojenemu M. K. odvzelo denar, dan tajnemu policijskemu delavcu in sicer v znesku EUR-ov, ki se nahajajo na deviznem računu tamkajšnjega sodišča. Zoper navedeni sklep se je pritožil obsojeni M. K. smiselno zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in smiselno predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik ima prav ko zatrjuje, da izhaja zasežen denar iz postopka, kateremu ni sledil kazenski postopek kot to tudi ugotavlja sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi ko navaja, da zaseženi denar izhaja iz nekaznivega pripravljalnega dejanja. Tako je utemeljena pritožbena navedba, da je bilo z odvzemom denarja kršeno določilo 498. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi oprlo na obsojenčev domneven namen ob izročanju denarja osebi B. A. (ta naj bi bil tajni policijski delavec). Določilo 498. člena Zakona o kazenskem postopku določa, da se predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje, ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale. V konkretnem primeru pa do kazenskega postopka sploh ni prišlo in je zato pomembno ali gre za takšen predmet, da je podana nevarnost, da bo ponovno uporabljen za kaznivo dejanje ali pa odvzem narekujejo razlogi splošne varnosti ali morale. Ker gre v konkretnem primeru za denarna sredstva, ni mogoče govoriti, da bi bila ta sredstva sama po sebi splošno nevarna ali pa nemoralna, zato nikakor ni sprejemljivo stališče sodišča prve stopnje, da je obsojencu potrebno odvzeti denar, ker naj bi bil namen zaradi katerega je bil denar izročen, nemoralen. V konkretnem primeru pa tudi ne gre za tako imenovani "umazan" denar (498a člen). Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo moralo zasežen denar, ki ne izvira iz kaznivega dejanja in tudi ni v nikakršni povezavi s tem kazenskim postopkom obdolžencu z odredbo vrniti, saj mu je bil z odredbo tudi zasežen in ne gre za predmet, ki bi se moral vzeti (člen 196/4, 194/6, 260/4 ...), prav tako pa ne gre za predmet, ki bi bil sam po sebi nemoralen ali nevaren.