Jedro

Sodišče prve stopnje je obsodilno sodbo oprlo predvsem na izpovedbo oškodovanca, vendar je ni preverilo v luči izpostavljenih pomislekov obrambe glede načina izvršitve dejanja, niti ni pojasnilo neskladij z objektivnimi dokazi, prav tako pa nobena zaslišana priča, ki je bila v času obravnavanega dogodka v lokalu, ni potrdila, da bi obdolženka oškodovanca udarila ali ga ustrahovala z nožem.

Izrek

Pritožbi zagovornice obdolženeA. A. se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodi1u prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1.Okrajno sodi1e v Murski Soboti je s sodbo I K 17103/2022 z dne 29. 5. 2025 obdoleno A. A. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja gronje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. lena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in ji po 57. in 58. lenu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, s katero ji je doloilo kazen 1est mesecev zapora, ki pa ne bo izreena, e obdolenka v preizkusni dobi enega leta ne bo storila novega kaznivega dejanja. Na podlagi drugega odstavka 105. lena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je o1kodovanca B. B. s premoenjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Po prvem odstavku 95. lena ZKP je odloilo, da je obdolenka dolna povrniti stro1ke kazenskega postopka iz 1. do 6. toke drugega odstavka 92. lena ZKP, in sicer sodno takso po tarifni 1tevilki 7111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v zvezi s tarifno 1tevilko 71113 ZST-1 v vi1ini 96,00 EUR, prav tako pa tudi potrebne izdatke o1kodovanca in potrebne izdatke in nagrado njegovega poobla1enca, o vi1ini katerih bo odloeno s posebnim sklepom.

2.Zoper sodbo se je pritoila obdolenkina zagovornica zaradi bistvenih kr1itev dolob kazenskega postopka, kr1itve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odlobe o stro1kih, kot navaja v uvodu pritobe. Sodi1u druge stopnje predlaga, da pritobi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolenko oprosti obtobe, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi.

3.Pritoba je utemeljena.

4.Pritoba uveljavlja bistveno kr1itev dolob kazenskega postopka po 11. tocki prvega odstavka 371. lena ZKP iz razloga, ker izpodbijana sodba nima razlogov o odlocilnih dejstvih, kar pojasni z navedbo, da sodi1e prve stopnje svojih zakljukov ni obrazloilo in se ni opredelilo do vseh za zadevo bistvenih vpra1anj.

5.Vendar nima prav. Odloilna dejstva ali pravno relevantna dejstva so vsa tista dejstva, ki se nana1ajo na predmet obtobe oziroma tista, na katerih neposredno temelji uporaba zakona. Le v primeru, e sodba nima razlogov o odlocilnih dejstvih, je podana kr1itev po 11. tocki prvega odstavka 371. lena ZKP. e sodba nima razlogov o kontrolnih oziroma pomonih dejstvih (to je dejstvih, ki so pomembna za presojo verodostojnosti izpovedb), pa lahko gre le za zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Pritoba ne pojasni, glede katerega odlocilnega dejstva izpodbijana sodba nima razlogov, iz njenih navedb pa izhaja, da pogre1a celovito dokazno oceno izpovedb pri ter izraa nestrinjanje s posameznimi ugotovitvami sodi1a prve stopnje in sprejetimi zakljuki, kar pomeni uveljavljanje pritobenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

6.Pritobeni razlog bistvenih kr1itev dolob kazenskega postopka po 11. tocki prvega odstavka 371. lena ZKP pritoba nadalje utemeljuje z navedbami o neskladju med izjavami pri, vsebino zapisnikov in zakljuki sodi1a prve stopnje. Navaja, da je izpovedbo o1kodovanca o poteku dogodka in nainu izvr1itve ("da je obdolenka 1la okrog mene" in "stopila po njegovi levi strani za njegov hrbet"), kar je po preprianju pritobe neizvedljivo, nedopustno spremenilo z obrazloitvijo, da je o1kodovanec s tem mislil, da je obdolenka stala ob njem. Meni tudi, da zakljuek sodi1a prve stopnje ("da je separe tak kot je, pa tudi steber je tam, da pa je obdolenka stopila do o1kodovanca in stopila malo okrog njena, on pa je to doivel, kot da je stopila za njega") ni skladen z vsebino zapisnika o glavni obravnavi, skico in fotografijami lokala.

7.Vendar ji ni mono pritrditi. Protispisnost je podana, e sodi1e nepravilno povzame vsebino listin ali zapisnikov o izpovedbah oziroma jim pripi1e drugano vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici, pri emer mora iti za precej1a nasprotja glede odlocilnih dejstev. Sodi1e prve stopnje je v toki 4 obrazloitve izpodbijane sodbe izpovedbo o1kodovanca glede poteka dogodka povzelo korektno, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi, v obrazloitvi pa tudi ni navedlo, da je o1kodovanec s tem mislil, da je obdolenka stala ob njem. Prav tako iz obrazloitve izpodbijane sodbe (toka 13) ne izhaja, da bi sodi1e prve stopnje vsebini izpovedbe o1kodovanca, skici in fotografijam pripisalo drugano vsebino od dejanske, zato o protispisnosti ni mono govoriti. Gre za nestrinjanje pritobe z dokazno oceno in presojo dejanskega stanja, ki jo pritoba izpodbija v okviru pritobenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

8.Prav tako ni mono pritrditi pritobi, ko sodi1u prve stopnje oita kr1itev materialnega prava. Tak1na kr1itev ni podana, saj je lahko kazenski zakon kr1en le, e sodi1e ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju uporabi napaen zakon ali pa ga sploh ne uporabi, esar pritoba ne izkae.

9.Pritobi pa je treba pritrditi v delu, v katerem graja pravilnost in popolnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Po presoji sodi1a druge stopnje dejansko stanje ni bilo razjasnjeno v tolik1ni meri, da bi utemeljevalo izrek obsodilne sodbe.

10.Pritoba utemeljeno opozarja, da je sodi1e prve stopnje nekritično sledilo izpovedbi o1kodovanca o poteku dogodka, ko je opisal, kako naj bi obdolenka stopila za njegov hrbet, ker iz fotografij lokala izhaja, da je za njegovim hrbtom steber. Navaja, da je o1kodovanec vztrajal, da je sedel v prvem separeju, gledal proti 1anku in imel noge izven separeja, vendar ob tem med separeji stojijo stebri in fizino ni mono, da bi mu obdolenka nenadoma skodila za vrat, ker jo je pri tem oviral steber. Tako bi morala stopiti na klop sosednjega separeja, da bi pri1la v separe, v katerem je bil o1kodovanec, pri tem pa bi morala nepremino drati no na njegovem vratu, saj ni utrpel nobene ureznine. Za hrbet obdolenke naj bi stopila 1e C. C. in D. D. , kar je 1e manj izvedljivo. Po oceni pritobe tak1en potek dogodkov, ko ga je opisal o1kodovanec, ni mogo.

11.Sodi1e prve stopnje je v obrazloitvi izpodbijane sodbe navedlo, da je na podlagi drugih izvedenih dokazov ter ogleda skice in fotografij lokala mono ugotoviti, da je obdolenka najprej stala pred o1kodovancem in med dogajanjem stopila malo okrog njega, vse do stebra oziroma, kot je to doivel o1kodovanec, za njega. Izpovedbi o1kodovanca je v celoti verjelo, vendar iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja, da je njegovo izpovedbo v tem delu kritino analiziralo v povezavi z drugimi dokazi v spisu. O1kodovanec je opisal poloaj obdolenke in sebe, ko ga je udarila in mu drala no na vratu, tako da je sedel vzporedno z robom mize, ko se je obdolenka postavila pred njega, ga "poila" in mu dala no na vrat, nato 1la okrog njega ter na koncu stala za njim in mu no 1e vedno drala na vratu. Ob njegovi nadaljnji izpovedbi, da je po njegovi levi strani stopila za njegov hrbet, je je glede na skico in fotografije mono ugotoviti, da se steber nahaja na o1kodovanevi levi strani in za stebrom klop separeja. Iz fotografij lokala izhaja tudi, da so med separeji stebri, ki stojijo pred klopmi z visokimi nasloni, ki lodijo separeje. Navedeno vzbuja dvom v pravilnost ugotovitve naina izvr1itve kaznivega dejanja, kot ga opisuje o1kodovanec, kar je odloilnega pomena za presojo njegove verodostojnosti, saj je izpovedal o udarcu in ustrahovanju z noem. Sodi1e prve stopnje je obsodilno sodbo oprlo predvsem na njegovo izpovedbo, vendar je ni preverilo v lui izpostavljenih pomislekov obrambe glede naina izvr1itve dejanja, niti ni pojasnilo neskladij z objektivnimi dokazi, prav tako pa nobena zasli1ana pria, ki je bila v času obravnavanega dogodka v lokalu, ni potrdila, da bi obdolenka o1kodovanca udarila ali ga ustrahovala z noem. Ob tem ni mono prezreti, kot utemeljeno opozarja pritoba, da naj bi obdolenka o1kodovancu ves as, ko je hodila okrog njega, na vratu drala rezilo kuhinjskega noa, o1kodovanec pa je v tem asu telefoniral in ni utrpel nobene poškodbe. Glede na navedeno bo treba s ponovnim zasli1anjem o1kodovanca, ob predloitvi skice in fotografije lokala, ter z izvedbo drugih dokazov, e se bo to izkazalo za potrebno, razdisti, ali se je lahko obdolenka z noem v roki okrog njega gibala na opisan nain. Pri dokazni oceni izpovedbe o1kodovanca tudi ne sme ostati prezrta njegova navedba, da sta za obdolenko stopila 1eA D. D. in C. C. , ki sta v lokal vstopila v trenutku, ko mu je prislonila no na vrat in sta ji nato no vzela, kar bo prav tako treba raziskati in se do tega kritino opredeliti, tudi v povezavi z izpovedbami drugih pri, zlasti o1kodovanevega oeta E. E. in C. C. , katerih dokazno oceno pritoba prav tako utemeljeno graja.

12.Pritoba ima prav tudi v tem, da sodi1e prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe zagovora obdolenke in izpovedb zasli1anih pri ni povzelo v celoti, vendar tega tudi ni bilo dolno storiti. Pomembno je namre, da oceni tiste dele zagovora in izpovedb, ki se nana1ajo na pravno odlocilna dejstva. Manj1e nedoslednosti v izpovedbah pri glede okoli1cin, ki niso odlocilne, tudi ne pomenijo, da pria ni verodostojna in da ni po resnici izpovedala o odlocilnih dejstvih. Ni utemeljen pritobeni oitek, da je zakljuek sodi1a prve stopnje glede skladnosti izpovedb o1kodovanca in F. F. zmoten, saj je v toki 5 obrazloitve izpodbijane sodbe ugotovilo skladnost njunih izpovedb glede "kreganja glede avtomobila" med obdolenko in F. F. , kar ni sporno (poleg obdolenke sta to potrdila o1kodovanec in F. F. ) in tudi ne odloilno. Prav tako ni sporno, da Kristjan 1arkezi v času obravnavanega dogodka ni bil v lokalu in ga je nato o1kodovanec poklical (toka 6 obrazloitve).

13.Pritrditi pa je pritobi, ki utemeljeno poudarja, da se je sodi1e prve stopnje pri dokazni oceni izpovedbe D. D. nekritino oprlo na izpovedbo F. F. , ko je ta povedal, da sta ga D. D. in o1kodovanec klicala, da naj bi obdolenka o1kodovancu grozila z noem, in zakljuilo, da to potrjuje, da je D. D. videl, ko je obdolenka o1kodovancu prislonila no na vrat. Na to je sklepalo tudi na podlagi njegove izpovedbe, da je sli1al obdolenko, ki je od o1kodovanca zahtevala, da poklie "F. F. " (F. F. ). Sodi1e druge stopnje pritrjuje pritobenemu stali1u, da bi moralo sodi1e prve stopnje razjasniti vsebino in okoli1cine pogovora, o katerem je govoril F. F. , ter ga presoditi tudi v povezavi z izpovedbo D. D. , ki zanika, da bi videl dogajanje med obdolenko in o1kodovancem, in navaja, da mu je o gronji z noem o1kodovanec povedal 1e istega veera izven lokala, ob enem pa pojasnil tudi razloge, zakaj njegovim izjavam o gronji z noem ne verjame. To v obravnavani zadevi sicer ni odloilno, vendar tudi ne povsem nepomembno. Obdolenka je namre ob zanikanju storitve kaznivega dejanja pojasnila, kaj bi lahko bil motiv o1kodovanca, da ji oita gronjo, da gronje z noem sploh ni bilo, kar izhaja tudi iz izpovedbeG. G. . Nasprotno pa o1kodovanec trdi, da je D. D. videl gronjo z noem, kar mu je v posnetku tudi priznal, torej, da je obdolenki skupaj z C. C. vzel no, vendar je kasneje svojo zgodbo spremenil. Nadalje je ugotoviti, da je sodi1e prve stopnje izpovedbi D. D. verjelo v doloenih delih, ki potrjujejo izpovedbo o1kodovanca, zato bi moralo oceno o njegovi neverodostojnosti v delih, v katerih mu ne verjame, zlasti glede vpra1anja, ali je gronjo z noem videl, utemeljiti s prepriljivimi razlogi, ki pa v obrazloitvi izpodbijane sodbe izostanejo. Ta del njegove izpovedbe, ki je tudi bistven, ni v nasprotju z listinskimi dokazili v spisu, kar je sodi1e prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, vendar tega ni ustrezno upo1tevalo pri celoviti dokazni oceni, zaradi esar je njegova dokazna presoja v tem delu pomanjkljiva.

14.Prav ima tudi pritoba, ko graja dokazno oceno izpovedbe o1kodovanevega oeta, ki jo sodi1e prve stopnje presodi kot prepriljivo, vendar brez navedbe razlogov, ki tak1no oceno utemeljujejo. Pri povzemanju njegove izpovedbe sicer navede, da je skladna z izpovedbo o1kodovanca, vendar iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi sodi1e prve stopnje tudi dejansko presojalo njuno medsebojno skladnost ter se opredelilo do morebitnih razhajanj ali da bi prepriljivost izpovedbe utemeljilo v povezavi z njegovo izjavo na policiji. O1kodovanev oe, ki v asu obravnavanega dogodka ni bil prisoten v lokalu, je zasli1an na glavni obravnavi potrdil, da mu je o1kodovanec povedal, da ga je obdolenka ustrahovala z noem (iz zakljune besede poobla1enca o1kodovanca izhaja, da je o1kodovanec dogodek opisal tudi zdravniku), to pa naj bi mu potrdili C. C. , D. D. in F. F. , ker so bili poleg. Vendar je ugotoviti, da tega noben izmed navedenih ni potrdil niti na policiji niti na glavni obravnavi, 1arkezija pa v asu spornega dogodka tudi ni bilo ve v lokalu.

Da bi grožnjo z nožem videl, je zanikal tudi C. C. , za katerega je oškodovančev oče na glavni obravnavi trdil nasprotno, da je prav on obdolženko prepričal, da je odložila nož. To naj bi mu C. C. povedal v telefonskem pogovoru naslednji dan, vendar C. C. trdi drugače. Sodišče prve stopnje je izpovedbo C. C. ocenilo kot neprepričljivo, za takšen zaključek pa ni navedlo konkretnih argumentov. Če je njegova izpovedba v nasprotju z izpovedbo oškodovančevega očeta, to samo po sebi ne zadošča za zaključek, da mu ni mogoče verjeti, še posebej, ker mu sodišče prve stopnje v določenih delih vendarle verjame, izpodbijana sodba pa tudi ne vsebuje razlogov, zaradi katerih bi bilo izpovedbo oškodovančevega očeta šteti za verodostojno in prepričljivo. Tudi dejstvo, da je C. C. povedal, da je slišal "gostilniško svajo", ne pa videl grožnje z nožem, samo po sebi še ne zadošča za zaključek, da je bilo tako, kot opisujeta oškodovanec oziroma njegov oče. Pri tem pritožba utemeljeno izpostavlja, da je C. C. pojasnil odnos z obdolženko in oškodovančevim očetom ter vsebino svoje izjave na policiji in razloge za svoje ravnanje, ko je kljub temu, da so se v lokalu nekaj "štukali", ostal na terasi lokala. Zato pritožba utemeljeno graja tudi zaključek, da so C. C. , D. D. in G. G. izpovedali tako, da ne bi vpletli obdolženke in je obremenili. Čeprav iz izpovedb oškodovanca, njegovega očeta, D. D. in G. G. izhaja, da njihovi medsebojni odnosi po spornem dogodku očitno niso dobri, medtem ko naj bi bili C. C. , D. D. in G. G. z obdolženko v dobrih odnosih, to samo po sebi še ne pomeni, da so izpovedbe teh prič pristranske ali neresnične, ampak je treba tudi za takšen zaključek navesti konkretne in prepričljive razloge.

Pritožba v zvezi z dokazno oceno izpovedbe C. C. utemeljeno opozarja še na izpovedbo G. G. , ki je povedal, da je bil obravnavnega večera C. C. skoraj cel čas zunaj. To izpovedbo je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju sodišča druge stopnje postavilo v napačen kontekst, ne da bi raziskalo in pojasnilo, katere okoliščine utemeljujejo zaključek, da je C. C. vstopil v lokal prav v času, ko je obdolženka oškodovancu prislonila nož na vrat ter ga ustrahovala. Ob tem je treba poudariti, da se je G. G. po navedbi oškodovanca ves čas obravnavanega dogodka nahajal v notranjosti lokala, kar bi bilo treba prav tako podrobneje razjasniti.

Sodišče druge stopnje tako ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, saj dejansko stanje še ni bilo tako zanesljivo ugotovljeno, da ne bi bilo nobenih pomislekov o pravilnosti sprejete odločitve. Tako je pritrditi pritožbi, ko smiselno navaja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje obravnavane zadeve zmotno ugotovilo, saj ni kritično presodilo izpovedbe oškodovanca v povezavi z drugimi dokazi v spisu, zlasti skico in fotografijami lokala, glede vprašanja, ali je obdolženka lahko hodila okrog njega na način, kot ga opisuje oškodovanec. Če bi se namreč ugotovilo, da tega obdolženka ni mogla storiti, bi to lahko privedlo do drugačne odločitve. Sodišče prve stopnje bo zato moralo ponoviti dokazni postopek, v katerem bo najprej ugotovilo, ali je obdolženka z nožem v roki lahko hodila okrog oškodovanca na opisan način, in če bo to ugotovilo, bo izvedlo še druge razpoložljive in relevantne (po potrebi tudi v prvem postopku predlagane, a neizvedene) dokaze in podalo skrbno, temeljito in poglobljeno dokazno oceno, še posebej glede izpovedbe oškodovanca in njegovega očeta.

Iz navedenih razlogov, ko bi torej šele celovita presoja vseh dokazov lahko privedla do drugačne odločitve od tiste, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, so po oceni sodišča druge stopnje podani dejanski razlogi, zaradi katerih ni moglo samo odločiti o stvari, zato je bilo treba zadevo vrniti v novo glavno obravnavo sodišču prve stopnje (prvi odstavek 380. člena ZKP). V novem sojenju bo sodišče prve stopnje dokazni postopek ponovilo, nato pa kritično, temeljito in poglobljeno ocenilo vse izvedene dokaze, tudi glede poudarjenih okoliščin iz te odločbe. Sodišče druge stopnje pri tem ocenjuje, da ni nobene potrebe, da bi v ponovljenem sojenju v zadevi sodil drug sodnik posameznik.