Jedro

Oškodovancu, ki mu je priznana terjatev zaradi izgube vrednosti premoženja v posledici odtujitve stvari s strani povzročitelja škode, pojmovno ni mogoče priznati novega odškodninskega zahtevka v posledici neuspelega uveljavljanja lastninskopravnega zahtevka na isti stvari. S trditvami, da naj bi do odtujitve premičnin tožeče stranke prišlo po začetku stečajnega postopka, skuša tožeča stranka zgolj spremeniti svoje dejanske navedbe v prijavi terjatve v stečajnem postopku, ko je terjatev opredeljila kot terjatev, nastalo do začetka stečajnega postopka. Ker gre torej še vedno za isto terjatev, je pritožbeno sodišče vezano na trditveno podlago, ki jo je tožeča stranka podajala ob prijavi terjatve v stečajnem postopku. Zato je pravilno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je bilo o terjatvi tožeče stranke kot navadni terjatvi, nastali pred začetkom stečajnega postopka, že odločeno s pravnomočnostjo sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba v II. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom XI Pg 885/2015 z dne 18.11.2015 odločilo: I. Ugotovi se, da obstaja izločitvena pravica tožeče stranke na rdeči traktorski kosilnici znamke H., kupljeni dne 22. 6. 2010 ter prikolici sive barve za prevoz manjših vozil znamke S. Sp. z.o.o. s homologacijsko oznako vozila: SI- se zavrne.

II. Podrejeni tožbeni zahtevek, ki se glasi: Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 4.079,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2012 dalje do plačila in znesek 949,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2012 dalje do plačila se zavrže. III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 799,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po preteku 15-dnevnega plačilnega roka.

2. V pritožbenem roku je tožeča stranka vložila pritožbo, v kateri je izrecno izpodbijala zgolj II. in III. točko izreka prvostopenjske odločbe, ki po svoji naravi predstavljata sklep o zavrženju tožbe (II. točka izreka) in sklep o stroških postopka (III. točka izreka). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da v izpodbijanem delu odločitev prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da ugodi podrednemu tožbenemu zahtevku z ustrezno stroškovno posledico, podrejeno temu pa, naj v izpodbijanem delu prvostopenjsko sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje. Uveljavljala je tudi povrnitev pritožbenih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo v tistem delu, v katerem je tožeča stranka s podrejenim zahtevkom od tožene stranke uveljavljala plačilo 4.079,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2012 in plačilo 949,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2012. Svojo odločitev je utemeljilo na ugotovitvi, da je bila terjatev, ki jo je tožeča stranka uveljavljala kot dajatveni zahtevek v pravdi, v celoti že priznana v stečajnem postopku nad toženo stranko, pri čemer ne gre za terjatev, ki se izplača kot strošek stečajnega postopka.

6. Tožeča stranka je tožbo na ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice v stečajnem postopku nad toženo stranko vložila na podlagi napotitve v okviru sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku nad toženo stranko. Tekom postopka je tožena stranka tožbeni zahtevek razširila s podrejeno uveljavljenim dajatvenim zahtevkom na plačilo 5.028,15 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijani odločbi, da je bila tožeči stranki v stečajnem postopku nad toženo stranko priznana terjatev v višini 5.028,15 EUR in pripadajočih zamudnih obresti. Ni sporno, da gre za denarni zahtevek, ki temelji na odškodninski podlagi v zvezi z odtujitvijo traktorske kosilnice znamke Honda, last tožeče stranke, glede katere je tožeča stranka vložila račun št. PP 00717/2010 (priloga A11).

8. Tožeča stranka se v pritožbi sklicuje, da je prvostopenjsko sodišče prezrlo naravo uveljavljane terjatve tožeče stranke, češ da gre za terjatev, ki jo je potrebno obravnavati kot strošek stečajnega postopka. S pritožbenimi navedbami poskuša tožeča stranka prikazati, da naj bi šlo za terjatev, ki je nastala šele po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko.

9. Med strankama zato ni sporno, da se terjatev, ki jo je tožeča stranka uveljavljala v podrejenem tožbenem zahtevku, na katerega se nanaša izpodbijani sklep o zavrženju tožbe, nanaša na odtujitev iste premičnine, to je traktorske kosilnice, na katero se je nanašala tudi prijavljena terjatev v stečajnem postopku nad toženo stranko. Ker terjatev ni bila prerekana, jo je šteti za priznano. Pri tem je potrebno upoštevati dejanski okvir, ki ga je tožeča stranka zatrjevala ob vložitvi prijave terjatve v stečajnem postopku. Tožeča stranka je v prijavi terjatve v stečajnem postopku z dne 21. 11. 2014 (priloga A2) terjatev v višini 4.079,15 EUR uveljavljala kot vrednost odtujene rdeče traktorske kosilnice, pri čemer je kot datum odtujitve navedla 30. 4. 2012 (tretji odstavek IV. točke prijave terjatve). Tožeča stranka je torej sama zatrjevala, da je do njenega oškodovanja prišlo pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, ki je bil začet 17. 9. 2014. Tako zatrjevani dejanski okvir predstavlja relevantno podlago za opredelitev identite terjatve, ki je priznana tožeči stranki v stečajnem postopku.

10. S trditvami v tej pravdi, da naj bi bile sporne premičnine tožeči stranki ponovno odtujene dne 10. 2. 2015, poskuša tožeča stranka utemeljiti nov dajatveni zahtevek zoper toženo stranko. Namen odškodninske terjatve je v povrnitvi premoženjskega položaja oškodovanca pred škodnim dogodkom (169. člen OZ). Oškodovancu, ki mu je priznana terjatev zaradi izgube vrednosti premoženja v posledici odtujitve stvari s strani povzročitelja škode, pojmovno ni mogoče priznati novega odškodninskega zahtevka v posledici neuspelega uveljavljanja lastninskopravnega zahtevka na isti stvari. S trditvami, da naj bi do odtujitve premičnin tožeče stranke prišlo po začetku stečajnega postopka, skuša tožeča stranka zgolj spremeniti svoje dejanske navedbe v prijavi terjatve v stečajnem postopku, ko je terjatev opredeljila kot terjatev, nastalo do začetka stečajnega postopka. Ker gre torej še vedno za isto terjatev, je pritožbeno sodišče vezano na trditveno podlago, ki jo je tožeča stranka podajala ob prijavi terjatve v stečajnem postopku. Zato je pravilno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je bilo o terjatvi tožeče stranke kot navadni terjatvi, nastali pred začetkom stečajnega postopka, že odločeno s pravnomočnostjo sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku.

11. Ob takšnih zaključkih se izkaže kot neutemeljen pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem pooblaščenca tožeče stranke in A.A. glede okoliščin, ki se nanašajo na odvoz spornih premičnin s predvidene lokacijo ogleda 10. 2. 2015. Ne glede na zatrjevane okoliščine s strani tožeče stranke je bilo o odškodninskem zahtevku tožeče stranke že odločeno znotraj stečajnega postopka s priznanjem terjatve tožeče stranke. Odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju tega dela tožbe je zato skladna z drugim odstavkom 319. člena ZPP.

12. V posledici neutemeljenosti pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe se izkaže kot pravilna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča glede stroškov postopka, ki jih je naložilo v breme tožeče stranke (III. točka izreka), pri čemer pa tožeča stranka odločitve prvostopenjskega sodišča o višini stroškov, ki jih mora povrniti toženi stranki, konkretizirano niti ne izpodbija.

13. Ob upoštevanju navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani del prvostopenjske odločbe potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).