Jedro

Preden bo sodišče prve stopnje zahtevalo od izvedenca da dopolni izvedensko mnenje, naj sodišče zasliši priče, ki jih je predlagal tožnik in ki jih sodišče prve stopnje ni zaslišalo, ker izpovedbe teh prič lahko tudi vplivajo na ugotovitve izvedenca o zdravstvenem stanju pokojne v času podpisa izjav.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik v tožbi navaja, da so pravdne stranke dediči po pokojni M. S., ki je mati pravdnih strank. Tožnik je v zapuščinskem postopku uveljavil terjatev do zapuščine iz naslova posojil v znesku 80.216,38 EUR, ki so bila dana pokojni materi in njenemu pokojnemu možu1 v zvezi z gradnjo hiše v A. Posojila je pokojnica pripoznala z izjavama 15. 10. 2008 in 20. 4. 2009. Slednja izjava je bila overjana pri notarki. Tožnik je zato s tožbenim zahtevkom zahteval, da sta mu toženki dolžni nerazdelno plačati 80.216,38 EUR. Med postopkom je tožbo delno umaknil in zahteval od toženk, da mu nerazdelno plačata 53.477,58 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnik je delno umaknil tožbo, ker je tudi sam dedič po M. S. in zato tudi s podedovanim deležem odgovarja za njene dolgove.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker pokojnica v času podpisa izjave z dne 20. 4. 2009 ni bila zmožna razumeti pomena svojih dejanj in zato ni mogla izraziti prave volje.

3. Zoper sodbo se je pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da tožbeni zahtevek opira na izjavi z dne 15. 10. 2008 in z dne 20. 4. 2009, s katerima je pokojnica pripoznala njegovo terjatev. Izvedenec psihiatrične stroke ni pojasnil, kakšno je bilo zdravstveno stanje pokojnice, ko je podpisala izjavo oktobra 2008. Zaključki izvedenca so nepravilni, kar potrjuje mnenje psihiatra dr. G. V. M., ki je mnenje izdelal na zahtevo tožnika, zdravniško potrdilo osebnega zdravnika pokojnice B. B. z dne 6. 9. 2015 in zdravniško potrdilo specialista medicine dela, prometa in športa z dne 25. 11. 2015. Iz teh listin ne izhaja, da bi imela pokojnica v času podpisa izjav o pripoznavi dolga kognitivno motnjo oziroma da bi bila dementna. V zdravstveni dokumentaciji pokojne ni nobenega podatka o njenem psihičnem in kognitivnem funkcioniranju v času podpisa izjav, zato je izvedenec špekulativno in brez podlage ugotovil, da je prišlo pri pokojnici od leta 2006 do aprila 2009 do razvoja od blage kognitivne motnje do demence srednjega tipa. Ugotovitve izvedenca temeljijo na splošno znanih podatkih o razvoju demenc, izvedenec pa ni upošteval individualnih okoliščin. Sodišče ni zaslišalo prič, ki jih je predlagal tožnik, zato je kršilo načelo kontradiktornosti postopka. Sodišče se ni opredelilo do dodatka oporoke z dne 20. 1. 2008, iz katerega izhaja: „Prav tako poudarjam, da so eventualne zahteve po dodatnem deležu mojega sina J. S. izven mojih oporočnih opredelitev.“ Ta izjava pomeni, da se oče ni želel vmešavati v pravna razmerja v zvezi z obstoječim posojilnim razmerjem. Ureditev tega razmerja je prepustil svoji ženi. Oče je vedel, da je njegova žena podpisala izjavi, zato je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da oče pravdnih strank ni soglašal z izjavama. Tožnik je oporoko z dne 21. 2. 2004 podpisal pod pogojem, da mu mati prizna terjatev. O tem je bil dosežen ustni dogovor ob prisotnosti tožnikove žene, ki jo sodišče ni zaslišalo. Oče pravdnih strank je kot porok za tožnika plačal kredit, ker je bil tožnik v tistem času v LR Kitajski, tožnik pa mu je ta denar vrnil. Oče ni plačal tožnikovega zdravljenja v višini 5.000 DEM. Ta znesek je dal zdravniku kot darilo, ker je zdravnik rešil življenje tožniku. Sodišče prve stopnje in izvedenec sta spregledala, da je M. S. padla dvakrat (11. 9. 2009 in 15. 11. 2009) in da je do ponovnih testov KPSS preteklo šest mesecev, zato je izvedenec podal mnenje na podlagi napačnih dejanskih podatkov. Iz zdravstvenega kartona izhaja, da je bila pokojnica sprejeta na Travmatološko kliniko 11. 9. 2009 zaradi subduralnega hematoma, 15. 11. 2009 pa zaradi udarca v glavo. Izvedenec ni pojasnil, kje je dobil podatek, da se je pokojna zdravila z inzulinom.

4. Toženki v odgovorih na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

5. Pritožbeno sodišče je s sodbo I Cp 1821 z dne 9. 11. 2016 pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je razlogom sodišča prve stopnje, zaradi katerih ni zaslišalo vseh prič, ki jih je predlagal tožnik, ker je ocenilo, da njihovo zaslišanje ne bi moglo spremeniti dokazne ocene sodišča prve stopnje. Pritrdilo je tudi razlogom prvega sodišča, da izjave z dne 20. 4. 2009 ni moč upoštevati kot pripoznave dolga, ker pokojnica v času podpisa izjave ni bila sposobna izraziti prave volje, zaradi kognitivnih motenj in demence. Pritožbeno sodišče se je opredelilo glede zdravstvenega stanja pokojnice od leta 2006, ko je po ugotovitvah izvedenca začela kazati prve znake demence, do podpisa izjave z dne 20. 4. 2009. Pri tem je upoštevalo, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da so se od leta 2006 pri pokojnici stopnjevale kognitivne motenje in da je nastopila zmerna stopnja demence, zato je pritožbeno sodišče zaključilo, da pokojnica tudi v izjavi z dne 15. 10. 2008 ni mogla izraziti prave volje.

6. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožnik vložil revizijo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom II Ips 139/2017 reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje. Revizijsko sodišče je pritrdilo razlogom revizije, da izvedenec ni podal ocene o pokojničini sposobnosti razsojanja ob podpisu izjave iz leta 2008. Ker je pritožbeno sodišče to dokazno oceno glede zmožnosti razumevanja pokojne ob podpisu prve izjave naredilo prvič, ne da bi opravilo obravnavo, kot to zahteva 1. alinea tretjega odstavka 347. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in ne da bi ustrezno dopolnilo dokazni postopek z izvedencem, je s tem tožniku onemogočilo obravnavanje pred sodiščem in je zato storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revizijsko sodišče še dodaja, da bo glede na nadaljnji potek dokaznega postopka treba pretehtati tudi utemeljenost drugih dokaznih predlogov tožnika.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pokojnica v letu 2009 podpisala izjavo, ko je bila pri njej prisotna demenca že v takšni obliki, da ni mogla razumeti pomena in posledice izjave oziroma da ni bila zmožna razumeti pomena svojih dejanj. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje in izvedenec nista opredelila glede zdravstvenega stanja pokojnice v letu 2008, ko je bila podpisana prva izjava, s katero je pokojnica pripoznala tožnikovo terjatve. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju od izvedenca zahtevati dopolnitev izvedenskega mnenja, v katerem bo ocenil pokojničine sposobnosti razsojanja ob podpisu izjave iz leta 2008. V dopolnitvi izvedenskega mnenja naj se izvedenec tudi opredeli glede zdravljenja pokojnice z inzulinom in glede trditev tožnika iz dodatka k pritožbi, kjer navaja, da izvedenec v izvedenskem mnenju ni upošteval dveh padcev pokojne z dne 11. 9. 2009 in z dne 15. 11. 2009, zato je po njegovem mnenju sporna ugotovitev izvedenca, da je bila zelo huda stopnja demence pri pokojni ugotovljena že po dveh mesecih od padca in da za tako težko stopnjo ni vzrok udarec v glavo, ampak napredovanje bolezni od leta 2006. Preden bo sodišče prve stopnje zahtevalo od izvedenca da dopolni izvedensko mnenje, naj sodišče zasliši priče, ki jih je predlagal tožnik in ki jih sodišče prve stopnje ni zaslišalo, ker izpovedbe teh prič lahko tudi vplivajo na ugotovitve izvedenca o zdravstvenem stanju pokojne v času podpisa izjav. V postopku bo treba z zaslišanjem teh prič in po potrebi z dodatnim zaslišanjem pravdnih strank ugotoviti dejstva, na podlagi katerih se bo mogoče opredeliti do izjav očeta pravdnih strank v oporoki, ki jih citira pritožba, v povezavi z (ne)vračilom posojil in glede vedenja očeta pravdnih strank, da je pokojnica podpisala sporni izjavi oziroma da je njej prepustil ureditev tega spornega razmerja.

9. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Očetu pravdnih strank.