Jedro

Če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, je odgovornost fizične osebe za obveznosti, nastale pred prenosom podjetja na kapitalsko družbo, neomejena (zanje torej odgovarja z vsem svojim premoženjem) in subsidiarna, kar pomeni, da je fizična oseba zavezana za izpolnitev le, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi se po prenosu podjetja H. s. p. na družbo F. d.o.o. in izbrisu podjetnika iz sodnega registra predmetni postopek lahko nadaljeval le zoper navedeno družbo. Če je tožena oseba kot podjetnik posameznik, ki nato preneha biti samostojni podjetnik, namreč ne gre za subjektivno spremembo tožbe niti za pravno nasledstvo, saj je stranka postopka že ves čas le fizična oseba.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijan sklep glede drugotožene stranke razveljavi in se tožba zoper njo zavrže, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se sklep glede prvotožene stranke potrdi.

II. Prvotožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek nadaljuje zoper H. in F. d.o.o..

2. Zoper sklep je vložila pritožbo prvotožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se postopek nadaljuje zgolj proti F. d.o.o. oziroma da pritožbi ugodi tako, da izpodbijan sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi se po prenosu podjetja H. s. p. na družbo F. d.o.o. in izbrisu podjetnika iz sodnega registra predmetni postopek lahko nadaljeval le zoper navedeno družbo. Če je tožena oseba kot podjetnik posameznik, ki nato preneha biti samostojni podjetnik, namreč ne gre za subjektivno spremembo tožbe niti za pravno nasledstvo, saj je stranka postopka že ves čas le fizična oseba. (1)

5. Če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register je skladno s 672. členom Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 odgovornost fizične osebe za obveznosti, nastale pred prenosom podjetja na kapitalsko družbo, neomejena (zanje torej odgovarja z vsem svojim premoženjem) in subsidiarna, kar pomeni, da je fizična oseba zavezana za izpolnitev le, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni. O tem bo sodišče odločalo v nadaljevanju postopka.

6. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da se izpodbijani sklep glasi (tudi) na družbo F. d.o.o. kot drugotoženo stranko, ki pa na dan izdaje sklepa 30. 11. 2012 ni več obstajala, saj je bila 19. 11. 2012 izbrisana iz sodnega registra.

7. Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena ves čas postopka. Skladno z 80. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Ker pravna oseba, ki je prenehala obstajati (v obravnavanem primeru drugotožena stranka), ne more biti pravdna stranka, zoper njo tudi ni mogoče nadaljevati pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče je tako v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbi je v tem delu ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na drugotoženo stranko, razveljavilo in tožbo zoper njo zavrglo (tretji odstavek 354. člena v zvezi s 366. členom ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in odločitev glede nadaljevanja pravdnega postopka zoper prvotoženo stranko potrdilo.

8. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. S pritožbenimi navedbami namreč ni uspela, delna ugoditev pritožbi pa je posledica preizkusa izpodbijane odločitve, ki ga mora pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP opraviti po uradni dolžnosti, nanaša se na drugotoženo stranko, kar pa ni mogoče šteti za delni uspeh prvotožene stranke, ki bi jo upravičeval do delne povrnitve pritožbenih stroškov (165. v zvezi s 154. členom ZPP).

(1) Prim. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 214.