Jedro

Volitve članov sveta delavcev niso nezakonite zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev volilnih postopkov v zvezi z varstvom volilne pravice, zaradi katerih je ugotovljena kršitev svobode in tajnosti volitev, oziroma ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na volilni rezultat, ali če bi šlo za bistvene nepravilnosti pri samem ugotavljanju volilnega rezultata.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek predlagatelja za razveljavitev volitev članov sveta delavcev družbe P. S. d.o.o. z dne 17. 5. 2011 in za ponovitev volitev v 60 dneh. Hkrati je zavrnilo tudi podredni zahtevek za ponovni razpis volitev šele po poteku šestih mesecev. Presodilo je, da pri izvedbi volitev niso bile storjene nepravilnosti, ki bi vplivale na zakonitost in izid volitev.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s sodiščem prve stopnje, da zaradi sodelovanja upravnikov pošt pri predčasnih volitvah in volitvah po pošti na podlagi navodil volilne komisije ter posameznih volilnih odborov ni prišlo do takih napak, zaradi katerih bi bile volitve nezakonite. Prav tako volitve niso bile nezakonite zaradi nedoslednega podpisovanja volilcev v volilni imenik ob izdaji glasovnic. Da ni šlo za kršitve volilne pravice kaže tudi dejstvo, da ob samem glasovanju na delo volilnih organov volilni komisiji ni bilo posredovanih nobenih pripomb oziroma pritožb. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga predlagatelj revizijo zaradi bistvenih kršitev odločb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se sodba sodišča druge stopnje ne da preizkusiti, da nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma, da so razlogi v nasprotju z listinami v spisu, glede zavrnitve podrednega zahtevka pa sodba sodišča druge stopnje sploh nima razlogov. Poleg tega sta sodišči prve in druge stopnje neutemeljeno zavrnili zaslišanje nekaterih predlaganih prič in pribavo ter kontrolo celotnega volilnega gradiva. Ker na tak način niso bila ugotovljena vsa za presojo pomembna dejstva, so bile tudi določbe Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) zmotno uporabljene.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti.

6. V zvezi z volitvami članov sveta delavcev mora biti v skladu z 52. členov ZSDU delavcem – volilcem zagotovljena svoboda in tajnost volitev. Nihče ne sme ovirati volitev članov sveta delavcev. Volitve morajo biti organizirane tako, da se jih lahko udeležijo vsi delavci. Delodajalec ne sme vplivati na glasovanje, delavci pa imajo pravico izraziti svoje mnenje o volitvah, volilnih organih in kandidatih za člane sveta delavcev. Na podlagi tretjega odstavka 54. člena ZSDU se morajo volitve izvesti v delovnem času, vendar tako, da je kar najmanj moten delovni proces. V smislu varstva volilne pravice lahko predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev na podlagi 53. člena ZSDU v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, v osmih dneh na pristojnem sodišču zahtevajo razveljavitev volitev.

7. Volitve članov sveta delavcev torej niso nezakonite zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev volilnih postopkov v zvezi z varstvom volilne pravice, zaradi katerih je ugotovljena kršitev svobode in tajnosti volitev, oziroma ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na volilni rezultat, ali če bi šlo za bistvene nepravilnosti pri samem ugotavljanju volilnega rezultata (1).

8. Upoštevaje gornja izhodišča v zvezi z varstvom volilne pravice sta se tako sodišči prve kot druge stopnje opredelili do vseh bistvenih vprašanj za pravilno odločitev v sporu. Zato revizijski očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke (smiselno pa tudi v smislu 15. točke) drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen, saj imata sodbi skladne razloge in se lahko preizkusita ter niso podana nasprotja med razlogi sodbe in listinami v spisu. Prav tako ni podana bistvena kršitev v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče druge stopnje ob sicer obširno izvedenem dokaznem postopku soglašalo z zavrnitvijo ostalih predlaganih dokazov s strani sodišča prve stopnje. Predlagatelj namreč ni niti zatrjeval konkretnih dejstev, ki bi ob ugotovljenih drugih dejstvih lahko pomenila nezakonitost volitev in že zato so bili nadaljnji dokazi nepotrebni. Sodno varstvo volilne pravice v tem primeru ni namenjeno kontroli celotnega postopka volitev, temveč le kontroli zatrjevanih bistvenih kršitev, ki so ali bi lahko neposredno vplivale na zakonitost volitev. Tudi glede volitev delavca A. D. v PE ... je predlagatelj navedel le, da ni mogel voliti po pošti, ker ni bil vpisan v volilni imenik, ne da bi navedel razlog oziroma eventualne nepravilnosti v zvezi z navedenim vpisom. Utemeljen tudi ni očitek, da se sodišče ni izjavilo glede zavrnitve podrednega zahtevka, saj ta ni mogel biti utemeljen že glede na zavrnitev primarnega zahtevka o nezakonitosti volitev.

9. Med udeležencema ni bilo sporno, da je volitve članov sveta delavcev izvedla pristojna volilna komisija ob sodelovanju pravočasno imenovanih volilnih odborov v poslovnih enotah družbe P. S. na širšem območju Slovenije. Tudi ni bilo sporno, da je volilna komisija v zvezi z objavljenimi volitvami po pošti za nekatera tehnična opravila (delitev glasovnic z evidenco v volilnem imeniku, zbiranje izpolnjenih glasovnic, zaprtih v kuverte in predajo le-teh volilnemu odboru) zadolžilo upravnike pošt. Pri tem dejansko ni šlo le za volitve po pošti, temveč tudi za možnost predčasnih volitev v istem obdobju, izvedenih na enak način. Tudi pri taki izvedbi predčasnih volitev in volitev po pošti, ki so bile očitno organizirane z namenom, da se v smislu tretjega odstavka 52. člena ZSDU vsem delavcem zagotovi možnost volitev, ni bila ugotovljena (in v bistvu niti ne neposredno zatrjevana) nobena konkretna kršitev svobode in tajnosti volitev oziroma konkretno zatrjevan ali ugotovljen vpliv na pravilnost ugotovitve volilnega rezultata. Izpolnjevanje glasovnic za svojimi delovnimi mizami ali v odstopljeni pisarni upravnika pošte samo na sebi ne dokazuje kršitve tajnosti in svobode volitev. Prav tako ni moglo vplivati na volilni rezultat nedosledno podpisovanje delavcev – volilcev v volilni imenik ob ugotovitvah, da se je dvig glasovnice v nekaterih primerih označil na drug način. Tako je sodišče utemeljeno presodilo, da v zvezi z volitvami članov sveta delavcev niso bile storjene napake, zaradi katerih bi bile volitve nezakonite.

10. Glede na navedeno revizijski razlogi v zvezi z zavrnitvijo predlagateljevih zahtevkov niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Vrhovno sodišče je že v sodbi VIII Ips 275/2006 z dne 12. 9. 2006 ugotovilo, da je v smislu varstva volilne pravice v zvezi z volitvami članov sveta delavcev zagotovljeno sodno varstvo „le v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev“