Jedro

Sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi, da vročitev tožbe toženi stranki v odgovor ni bila pravilna in da se zato vročitev ponovno opravi, ima značaj sklepa procesnega vodstva, saj gre za odločitev o vročanju. Zoper sklep procesnega vodstva pa ni pritožbe. Tak sklep se lahko izpodbija šele s pravnim sredstvom proti končni odločbi, saj imajo kršitve pravil o poteku postopka praviloma naravo relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Poleg tega pa sodišče v nadaljnjem teku pravde ni vezano na sklep procesnega vodstva in ga lahko spremeni, če to nalagajo procesni razlogi.

Izrek

Pritožba se zavrže. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom I Pg 838/2012 z dne 18. 10. 2012 izreklo: “I. Sodišče ugotavlja, da vročitev tožbe tožeče stranke toženi stranki ni bila pravilno vročena, zato se ponovno vroči tožba tožeče stranke toženi stranki po njenem pooblaščencu v odgovor na tožbo. II. O stroških bo sodišče odločilo s končno odločbo.” Zoper ta sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava (prva in tretja točka prvega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izreče, da je bila vročitev tožbe toženi stranki pravilna, oziroma da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter, če bo potrebno, zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, toženi stranki pa naloži plačilo vseh stroškov pravdnega postopka (vključno s stroški pritožbenega postopka), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka v sklepu o njihovi odmeri dalje.

Tožeča stranka je priglasila v stroškovniku specificirane stroške pritožbe.

Pritožba je nedovoljena.

Prvi odstavek 270. člena ZPP določa, da ima med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo predsednik senata pravico odločati med drugim tudi o vročitvi sodnih pisanj (sedemnajsta točka prvega odstavka 270. člena ZPP). Tretji odstavek 270. člena ZPP pa določa, da zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe.

Pritožbeno sodišče je v tej zadevi s sklepom Cpg 72/2012 z dne 15. 6. 2012 razveljavilo zamudno sodbo prve stopnje I Pg 1110/2011 z dne 11. 1. 2012 in sodišču prve stopnje naložilo, da mora v novem sojenju z izvedbo dokazov, ki jih je v pritožbi predlagala tožena stranka, (zanesljivo) ugotoviti, ali je bila tožba tožeče stranke toženi stranki res pravilno vročena, da bo moralo v primeru negativnega odgovora na to vprašanje v nadaljevanju postopka naložiti tožeči stranki, da za vse s tožbo predložene listine, sestavljene v tujem jeziku, predloži tudi overjene prevode, ter upoštevati, da se tožeča stranka v tožbi sklicuje na svoj dogovor s toženo stranko o uporabi avstrijskega prava.

Sodišče prve stopnje je o vprašanju pravilnosti vročitve tožbe tožeče stranke toženi stranki (v odgovor) odločilo po zaslišanju predlagane priče tožene stranke A. S. in o svoji odločitvi izdalo “izpodbijani” sklep v pisni obliki. Nobenega dvoma ni, da ima ta sklep sodišča prve stopnje značaj procesnega vodstva, saj gre za odločitev o vročanju. Zakon za to fazo postopka posebej določa, da zoper sklepe procesnega vodstva ni pritožbe. Pravica do samostojne in suspenzivne pritožbe zoper sklepe procesnega vodstva bi namreč negativno vplivala na potek in hitrost postopka, saj imajo kršitve pravil o poteku postopka praviloma naravo relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP). Sodišče pa na sklepe procesnega vodstva ni vezano in jih lahko spremeni, če to nalagajo procesni razlogi. Sklepi procesnega vodstva se lahko izpodbijajo šele s pravnim sredstvom proti končni odločbi.

Tudi če je sodišče prve stopnje v pravnem pouku o pritožbi “izpodbijanega” sklepa (nepravilno) navedlo: “Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v 15 dneh od prejema pisnega odpravka.”, po povedanem (posebna) pritožba tožeče stranke zoper cit. sklep sodišča prve stopnje vseeno ni dovoljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrglo kot nedovoljeno na podlagi prve točke 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 343. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni bila uspešna (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).