Jedro

Trajanje postopka osebnega stečaja na dolžino preizkusnega obdobja ne vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek odpusta obveznosti in (2.) določilo preizkusno obdobje treh let od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 30.4.2016. 2. Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa se pritožuje dolžnica in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se določi krajše preizkusno obdobje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu četrtega odstavka 400. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) sodišče s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Vse navedene okoliščine je sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo pravilno. Pritožnica ne navaja, katere okoliščine, pomembne za določitev preizkusnega obdobja sodišče ni pravilno upoštevalo, meni pa, da bi moralo upoštevati tudi to, koliko časa že traja postopek osebnega stečaja in zaradi tega preizkusno obdobje skrajšati.

5. Po petem odstavku 400. člena ZFPPIPP preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Sodišče prve stopnje je preizkusno obdobje v izpodbijanem sklepu določilo v okviru omejitev preizkusne dobe iz navedenega zakonskega določila, pri čemer trajanje postopka osebnega stečaja na dolžino preizkusnega obdobja ne vpliva.

6. Namen stečajnega postopka je zagotovitev najugodnejših pogojev za poplačilo upnikov. Sodišče prve stopnje je po zaključku višjega sodišča pravilno presodilo, da je triletna preizkusna doba primerna doba, v kateri bo dolžnica bodisi poravnala svoje dolgove, če pa ji to ne bo uspelo, ji bodo odpuščene. Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).