Jedro

V zadevah zaradi javnega naročanja je skladno z 39.a členom ZPVPJN s tožbo mogoče zahtevati le ugotovitev nezakonitosti odločitve (ugotovitvena tožba), vendar ima tudi ugotovitvena sodba o nezakonitosti izpodbijane odločitve tožene stranke lahko posledice na pravni položaj naročnika. ZPVPJN namreč določa odškodninsko odgovornost naročnika v postopku oddaje javnega naročila (49. člen ZPVPJN). Ta odškodninska odgovornost pa ni odvisna od tega, ali sodišče v upravnem sporu izpodbijano določitev odpravi ali spremeni, temveč od ugotovljene nezakonitosti ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da naj bi učinek pravnega varstva zoper odločitve Državne revizijske komisije prispeval k postavitvi sodne prakse in s tem bistveno večje pravne varnosti. To pomeni, da bi imela pritožnica, kot subjekt, ki je zavezan k pravilnosti in zakonitosti oddaje javnih naročil, upravičeno korist seznaniti se z razlogi, s katerimi sodišče presodi o zakonitosti oddaje javnega naročila, tudi če bi upravno sodišče presodilo, da je odločitev tožene stranke zakonita.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se družbi A., d. o. o., Ljubljana dovoli prepis sodbe Upravnega sodišča I U 594/2021-16 z dne 9. 9. 2021.

Obrazložitev

1. Družba A., d. o. o., Ljubljana, je Upravno sodišče Republike Slovenije zaprosila za posredovanje kopije sodbe tega sodišča I U 594/2021-16 z dne 9. 9. 2021, izdane v upravnem sporu zoper sklep tožene stranke, ki se je nanašal na odločitev te družbe. Upravno sodišče Republike Slovenije je ta predlog kot neutemeljen zavrnilo. Po presoji sodišča prve stopnje predlagateljica ne more upravičiti svoje koristi za pridobitev prepisa omenjene sodbe (drugi odstavek 150. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), ker sodišče z njo ni odločalo, ali sklep tožene stranke ostane v veljavi ali ne. V zvezi s tem se je sklicevalo na 39.a člen Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljevanju ZPVPJN), ki dopušča le možnost ugotovitvene tožbe.

2. Zoper to odločitev družba A. d. o. o., Ljubljana, vlaga pritožbo. Navaja, da je naročnik v postopku oddaje naročila, v zvezi s katerim je tožena stranka odločila o reviziji tožeče stranke s sklepom, ki je predmet upravnega spora, o katerem je Upravno sodišče odločilo s sodbo, za prepis katere je zaprosila. Meni, da ima kot naročnik oddaje javnega naročila upravičeno korist seznaniti se s sodbo sodišča, ki se nanaša na odločitev o pravnem razmerju med njo in tožečo stranko, čeprav 39.a člen ZPVPJN določa, da izpodbijane odločitve Državne revizijske komisije ni mogoče odpraviti ali spremeniti. Sklicuje se na osmi odstavek navedenega člena in na 49. člen istega zakona, ki oškodovanim omogoča vložitev odškodninske tožbe zoper naročnika. Sprašuje se, ali ni to razlog, da bi naročniki v upravnem sporu celo sodelovali kot stranke z interesom. Meni, da bi sodišče navedeno pravno podlago moralo upoštevati kljub temu, da je v vlogi morda nerodno navajala le, da ji je v interesu, da ostane sklep tožene stranke v veljavi. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep nadomesti s sklepom, s katerim se ugodi njeni prošnji in ji posreduje prepis zahtevane sodbe ter naloži povrnitev stroškov postopka v višini sodne takse, oziroma podrejeno, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za pritožbo, ki je dovoljena na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUS-1.1 Pravica drugih oseb do pregleda in prepisa spisa je izraz načela javnosti sojenja, ki je ustavno zajamčena kategorija (24. člen Ustave). Pri odločanju o tej pravici se uresničuje načelo splošne javnosti v pravdnem postopku, saj sodišče ne odloča o pravici katere od strank sodnega spora. Zato pomeni odločitev po drugem odstavku 150. člena ZPP meritorno odločanje o pravici predlagateljice do pregleda spisa in ne le sklep procesnega vodstva.2

5. Predpostavka za pregled in prepis spisa po drugem odstavku 150. člena ZPP pa je izkaz upravičene koristi predlagatelja, ki jo mora sodišče ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej.

6. Glede na to, da se pritožnica v zahtevi za posredovanje prepisa sodbe ni sklicevala na pravico do sodelovanja v upravnem sporu, se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem v postopku po drugem odstavku 150. člena ZPP ni bilo dolžno opredeliti. Zato se tudi Vrhovno sodišče v tem pritožbenem postopku ne more opredeljevati do pritožbenih navedb v zvezi z vprašanjem, ali bi bilo treba naročnikom javnih naročil v upravnem sporu zoper odločitev tožene stranke priznati položaj prizadete stranke.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa je pritožnica, tj. družba A. d. o. o., Ljubljana, upravičeno korist za pregled in prepis zahtevane sodbe izkazala že z navajanjem, da je predmet upravnega spora sklep, ki ga je tožena stranka izdala v revizijskem postopku njenega, tj. pritožničinega postopka javnega naročila, in da je bil ta izdan "v njeno korist".

8. Sodišče prve stopnje je namreč pri ugotavljanju, ali ima pritožnica upravičeno korist seznaniti se s sodbo, ki se nanaša na presojo zakonitosti postopka oddaje javnega naročila, upoštevalo le nekatere določbe ZPVPJN, ne pa vseh, ki opredeljujejo pritožničin pravni položaj.

9. Sodišče prve stopnje sicer pravilno navaja, da je v zadevah zaradi javnega naročanja skladno z 39.a členom ZPVPJN s tožbo mogoče zahtevati le ugotovitev nezakonitosti odločitve (ugotovitvena tožba), vendar ima tudi ugotovitvena sodba o nezakonitosti izpodbijane odločitve tožene stranke lahko posledice na pravni položaj naročnika. ZPVPJN namreč določa odškodninsko odgovornost naročnika v postopku oddaje javnega naročila (49. člen ZPVPJN).3 Ta odškodninska odgovornost pa ni odvisna od tega, ali sodišče v upravnem sporu izpodbijano določitev odpravi ali spremeni, temveč od ugotovljene nezakonitosti ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Zato pri presoji, ali je pritožnica izkazala upravičeno korist za pridobitev sodbe o tej (ne)zakonitosti njeni navedbi, da ima interes, da ostane izpodbijani sklep tožene stranke v veljavi, ni mogoče pripisati le dobesednega pomena. Tak zapis je namreč glede na pravno ureditev sodnega varstva v postopkih javnega naročanja povsem jasno mogoče razumeti kot pritožničin interes, da se ugotovi zakonitost odločitve tožene stranke.

10. Vrhovno sodišče pritrjuje pritožnici, da iz zakonodajnega gradiva4 izhaja, da naj bi učinek pravnega varstva zoper odločitve Državne revizijske komisije prispeval k postavitvi sodne prakse in s tem bistveno večje pravne varnosti. To pomeni, da bi imela pritožnica, kot subjekt, ki je zavezan k pravilnosti in zakonitosti oddaje javnih naročil, upravičeno korist seznaniti se z razlogi, s katerimi sodišče presodi o zakonitosti oddaje javnega naročila, tudi če bi upravno sodišče presodilo, da je odločitev tožene stranke zakonita.

11. Ker je po presoji Vrhovnega sodišča pritožnica izkazala upravičeno korist, kot to določa drugi odstavek 150. člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 v povezavi z 82. členom ZUS-1 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pritožnici dovolilo pregled in prepis sodbe.

12. V zvezi z zahtevkom za povračilo stroškov v višini sodnih taks, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je za odločanje o vračilu sodne takse glede na 37. člen Zakona o sodnih taksah pristojno sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji.

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 450/2009 z dne 7. 7. 2010. 2 Tako npr. sklepa Vrhovnega sodišča Cpg 1/2011 z dne 18. 4. 2011 in Dsp 3/2013 z dne 2. 4. 2013. 3 Na pravdni postopek v skladu z 49. členom napotuje tudi osmi odstavek 39.a člena ZPVPJN. 4 Obrazložitev k 11. členu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPVPJN (EPA: 762-VIII).