Jedro

Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi ima vse elemente javne listine (sestavljen je na predpisanem obrazcu in izdan s strani pristojnega organa) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. To obvestilo torej vzpostavlja domnevo (ki jo je sicer mogoče ovreči), da so vsa v njem ugotovljena dejstva resnična, torej tudi tista dejstva, ki jih vročevalec zapiše ob poskusu vročitve na zadnjo stran ovojnice in nato po poteku 15 dnevnega roka povzame na to obvestilo. Dolžnik je bil tako z okoliščinami glede načina vročanja s fikcijo seznanjen oziroma bi mu le te ob zadostni skrbnosti glede na podatke na prejeti ovojnici morale biti znane že ob vložitvi ugovora.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dolžnik. Višjemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in odloči o ugovoru dolžnika tako, da sklep o izvršbi razveljavi ter postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico za upnika. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Vročitev sklepa o izvršbi namreč ni bila opravljena skladno s 142. členom ZPP. Dolžnik obvestila o domnevnem poskusu vročitve ni prejel in se je s pisanjem prvič seznanil šele dne 3. 2. 2021, ko je bila pošiljka odložena v nabiralnik.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zoper sklep o izvršbi je dovoljen ugovor, ki ga je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa, razen če zakon določa drugače (drugi in tretji odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Če je rok določen po dnevih, se dan vročitve ne všteje, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika (četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Iz obvestila o opravljeni vročitvi je razvidno, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen s tako imenovano fikcijo vročitve po določbah 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki pride v poštev v primerih, ko pošiljke ni mogoče izročiti osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu (139. člen v zvezi s 133. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem primeru se pisanje izroči pošti, na kateri ga naslovnik lahko dvigne v petnajstih dneh, v hišnem predalčniku na naslovu sedeža pa se pusti obvestilo, kje se pisanje nahaja. Na obvestilu in na pisanju vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja v roku ne dvigne, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar se naslovnika v obvestilu tudi opozori. Po preteku tega roka vročevalec pisanje pusti v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku.

7. Dolžniku je bilo 18. 1. 2021 v hišnem predalčniku na naslovu prebivališča puščeno obvestilo o prispelem pismu. Ker na pošti pošiljke ni dvignil, je petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije vročitve nastopil 2. 2. 2021. Namen fikcije vročitve je v določitvi trenutka, od katerega za stranko prične teči zakonski rok za vložitev pravnega sredstva, čeprav pisanja ni prevzela. Iz dohodnega zaznamka in pripete ovojnice izhaja, da je dolžnik ugovor poslal priporočeno po pošti 11. 2. 2021, kar je prepozno (rok za ugovor se je iztekel v sredo 10. 2. 2021).

8. Glede na navedene podatke pošte, ki izhajajo iz kuverte, v katerem je dolžnik prejel sodno pisanje, bi moral dolžnik glede pravočasnosti oddaje, ki bi lahko izpodbila resničnost navedenih podatkov, konkretneje izkazovati in zatrjevati, zakaj navedeni podatki ne držijo. Tega pa ni storil, zato njegovemu zgolj splošnemu pritožbenemu navajanju, da obvestila o pošiljki ni prejel, ni mogoče slediti. Glede na načelo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba predlaganih dokazov. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi ima vse elemente javne listine (sestavljen je na predpisanem obrazcu in izdan s strani pristojnega organa) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). To obvestilo torej vzpostavlja domnevo (ki jo je sicer mogoče ovreči), da so vsa v njem ugotovljena dejstva resnična, torej tudi tista dejstva, ki jih vročevalec zapiše ob poskusu vročitve na zadnjo stran ovojnice in nato po poteku 15 dnevnega roka povzame na to obvestilo (glej Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku). Prav tako je bil dolžnik z okoliščinami glede načina vročanja s fikcijo seznanjen oziroma bi mu le te ob zadostni skrbnosti1 glede na podatke na prejeti ovojnici morale biti znane že ob vložitvi ugovora. Skladno z določbo 286.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ bi moral dolžnik kršitev določb o vročanju uveljavljati takoj, ko je to mogoče, torej že v ugovoru, oziroma bi moral v pritožbi podati trditve o tem, zakaj jih brez svoje krivde predhodno ni mogel navesti. Odločitev o zavrženju njegovega ugovora kot prepoznega je tako pravilna.

9. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, zato je dolžnikovo pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Ta se za pravne osebe tolmači še strožje, v skladu s standardom profesionalne skrbnosti, prim. sklep VSL I Cpg 1477/2015 z dne 2. 3. 2016.