Jedro

Kdor uveljavlja neveljavnost oporoke, na tistem je dokazno breme, da je oporoka neveljavna zaradi oporočiteljeve nesposobnosti in da podpis na oporoki ni pristen. V zvezi s tem mora tožnik založiti stroške za izvedbo dakaza z izvedencem.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev neveljavnosti oporoke sestavljene pred pričami dne 27.2.1988, s katero je pok. D. K. zapustil celotno svoje premoženje V. Ž.. V posledici take odločitve je tožeči stranki naložilo povrniti toženi stranki njene pravdne stroške odmerjene na 42.682,00 SIT v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga sodišču druge stopnje, da ugodi pritožbi tako, da razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je bil zapustnik D. K. povsem na dnu socialne lestvice in povsem zasvojen z alkoholom, bil je brezdomec in brez sredstev za preživljanje vendar je vedno našel način, da dobi denar za pijačo. Povsem enako življenje živi njegova sestra - tožnica in čudno je, kako se sploh vzdržuje pri življenju in da ima zato pravni interes, da bi se predmetna oporoka razveljavila, ter da bi v zvezi s tem dobila ustrezen dedni delež, oziroma zaradi zelo velikega pomanjkanja celotno zapustnikovo premoženje. Nadalje pritožba navaja, da je tožnica prepričana, da podpis na predmetni oporoki ni podpis brata pok. D. K.. Nadaljna bistvena pomanjkljivost te oporoke pa je, da oporočni priči nista bili navzoči istočasno, ko naj bi bila oporoka podpisana in da to izhaja iz pisave, ki je na oporoki in da bi grafolog ugotovil, ali gre za isto barvo in ali je napisana istočasno z istim pisalom. Pritožba navaja še, da zapustnik ni bil oporočno sposoben, saj kot povsem uničen alkoholik ni mogel razumeti tistega, kar mu je bilo prebrano ter da sodišče ni raziskalo trditve tožeče stranke, ki se nanaša na sorodstveno razmerje odvetnika I. V. napram zapustniku in da v tej smeri niso bili izvedeni nikakršni dokazi. Prav tako je nesprejemljivo, da je sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, ker tožnica dejansko nima niti za kruh, kaj šele, da bi lahko plačala sodno takso. Tožnica je 18.3.1991 predložila potrdilo o premoženjskem stanju, ki je obtičalo v spisu pooblaščenca, zaradi česar ga je ob priliki pritožbe priložil. Stroški, ki jih je sodišče prisodilo toženi stranki so pretirani in niso v skladu z odvetniško tarifo.

Zaradi navedenih razlogov predlaga, naj pritožbeno sodišče predmetno sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ne sprejema pritožbeni očitek, da naj bi prvostopenjsko sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

Svojo dokazno oceno je prvostopno sodišče jasno in prepričljivo utemeljilo v razlogih sodbe ter pritožbeno sodišče, ne glede na pritožbene navedbe, vanjo ne dvomi. V zvezi s tem se tudi v celoti sklicuje na razloge prvostopne sodbe, v njih pa so pretežno vsebovani odgovori na vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na dejansko stanje. Tako je prvostopno sodišče jasno povedalo, zakaj verjame obema oporočnima pričama, saj ne obstaja nikakršen interes z njune strani, da bi izpovedali nekaj neresničnega, saj tudi nista v nikakršnem sorodstvenem razmerju s pok. D. K. in pritožba popolnoma neutemeljeno napada ugotovljeno dejansko stanje glede časa podpisa oporoke. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo neobstoj sorodstvene vezi, ki je pogoj za veljavnost oporoke v skladu s 67. členom Zakona o dedovanju, kar je jasno razvidno iz obrazložitve sodbe. V zvezi z zatrjevano opravilno nesposobnostjo oporočitelja je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane dokaze, na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka glede ugotovitve posameznih dejstev, zlasti tistih, ki jih zatrjuje tožeča stranka pa je lahko prvo sodišče ugotovilo tisto dejansko stanje, kot ga dopuščajo izvedeni dokazi. V tem okviru je prvostopno sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. V obravnavani zadevi je v zvezi z postavljenim tožbenim zahtevkom dokazno breme na strani tožeče stranke in v njenem interesu bi bilo, da bi v postopku na prvi stopnji ponudila take dokaze, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepričljivo ugotoviti dejansko podlago, po kateri naj bi bil po materialnem pravu njen zahtevek utemeljen. Tožeča stranka je že med postopkom na prvi stopnji predlagala dokaz z izvedencem grafologom, vendar pa ni bila pripravljena založiti sredstva za takšen dokaz, čeprav je dokazno breme na njej.Tako se pokaže, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, materialno pravo je tudi pravilno uporabljeno, najti pa ni nobenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti. Zato je treba pritožbo na podlagi 368. čl. ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Neutemeljena je tudi pritožba zoper odločitev o pravdnih stroških, saj so ti odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo in Zakonom so sodnih taksah.

Sodišče prve stopnje ni odločalo o predlogu za oprostitev sodnih taks tožeče stranke, kot razlog pa je navedlo, da tožnica ni dostavila pismeno dokumentacijo iz katere bi bilo razvidno, kakšen je njen socialni položaj in sicer niti v času postopka niti v 8 dneh od zadnje glavne obravnave. Če pa stranka kakšen predlog poda, mora sodišče v skladu s členom 173 ZPP o njem odločati, zato bo v nadaljevanju sodišče prve stopnje moralo odločiti o predlogu tožeče stranke za oprostitev sodnih taks s posebnim sklepom.

Določbe Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 4/77 do 27/90) na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-1).