Jedro

Dejstvo, da je predlagateljica v tožbi terjala tudi ugotovitev, da je bil sklenjeni sporazum o razdružitvi skupnega premoženja razvezan, ne more biti ovira za predlagano zaznambo spora. Gre namreč zgolj za vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je v takšni pravdi sicer dopusten, ne pa tudi potreben, zato ne more spremeniti narave spora.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pri nepremičnini: ID znak …, posamezni del številka 906 v stavbi št. 279 k.o. X dovoli zaznamba spora zaradi ugotovitve lastninske pravice v korist predlagateljice na podlagi tožbe z dne 16. 10. 2003, vložene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani (P 3081/2003-I).

II. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagano zaznambo spora pri navedeni nepremičnini. Po pritožbi predlagateljice je sodišče druge stopnje navedeni sklep spremenilo tako, da je dovolilo zaznambo spora(1). Zoper takšno odločitev je prva nasprotna udeleženka vložila ustavno pritožbo. Ustavno sodišče ji je ugodilo, sklep pritožbenega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje(2).

2. Predlagateljica se je v pritožbi sklicevala na vse zakonske pritožbene razloge. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajala je, da je s tožbo z dne 16. 10. 2003 zahtevala ugotovitev in razdelitev skupnega premoženja, ki sta ga v zakonski zvezi pridobila z zdaj pokojnim možem, pravnim prednikom nasprotnih udeležencev. V to premoženje spada tudi nepremičnina, ki je bila predmet zemljiškoknjižnega predloga. Sicer pa je pritožbeno sodišče v zadevi I Cp 237/2010 na podlagi iste tožbe predlagateljice že odločilo o vpisu zaznambe spora v njeno korist. 3. Na pritožbo sta odgovorili prvi dve nasprotni udeleženki. Menita, da niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora. V pravdi predlagateljica zahteva razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve, torej uveljavlja obligacijskopravni in ne stvarno pravni zahtevek. Poleg tega zaznamba glede na aktualno zemljiškoknjižno stanje nepremičnine ni več dopustna. Parcela št. 191 k.o. X ni več samostojna nepremičnina, ampak je postala splošni skupni del stavbe št. 279, v kateri je osem posameznih delov. V solasti nasprotnih udeležencev je samo posamezni del št. 906. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagateljica je 11. 11. 2003 predlagala zaznambo spora pri nepremičnini – garaži v stavbi na X., ki stoji na zemljišču parc. št. 191 k.o. X. Pri tem se je sklicevala na tožbo, ki jo je 16. 10. 2003 vložila pri Okrožnem sodišču v Ljubljani(3). V tožbi je poleg ugotovitve, da je bil sporazum o razdružitvi skupnega premoženja z dne 6. 11. 1992, ki sta ga sklenila z zdaj pokojnim možem, razvezan z dnem 15. 10. 2003, terjala tudi ugotovitev, katere stvari spadajo v njuno skupno premoženje, in ugotovitev, da ima tožnica na tem premoženju polovični solastninski delež; poleg tega je zahtevala še izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine in povrnitev pravdnih stroškov.

6. Iz vsebine tožbe, ki je bila podlaga za predlagani zemljiškoknjižni vpis, je jasno razvidno, da naj bi bilo zatrjevano skupno premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, torej na podlagi zakona in originarno. V takšnem primeru je po 1. točki prvega odstavka 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) mogoče dovoliti zaznambo spora o pridobitvi pravice. Dejstvo, da je predlagateljica v tožbi terjala tudi ugotovitev, da je bil sklenjeni sporazum o razdružitvi skupnega premoženja razvezan, ne more biti ovira za predlagano zaznambo spora. Gre namreč zgolj za vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je po tretjem odstavku 181. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v takšni pravdi sicer dopusten, ne pa tudi potreben, zato ne more spremeniti narave spora. Upoštevaje vsebino tožbe in preostale zahtevke, ki sledijo navedenemu vmesnemu ugotovitvenem zahtevku, ne more biti nobenega dvoma, da gre v tem primeru za spor o obstoju lastninske pravice na nepremičnini in ne (zgolj) za obligacijskopravni spor, kot poskušata prikazati nasprotni udeleženki v odgovoru na pritožbo.

7. Zemljiškoknjižno sodišče je torej zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je predlagateljici pripisalo, da je vložila tožbo zaradi ugotovitve neveljavnosti pogodbe, ob tem pa spregledalo njene preostale tožbene zahtevke. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo predlagano zaznambo spora dovoliti, zato je sodišče druge stopnje pritožbi predlagateljice ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 4. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 ustrezno spremenilo(4). Zaznambo spora je v skladu s predlogom dovolilo le pri nepremičnini, ki jo predstavlja sporna garaža, torej pri posameznem delu št. ..., ki je v solasti nasprotnih udeležencev, in ne pri celotni nekdanji parceli št. 191 k.o. X. Hkrati je dovolilo tudi izbris zaznambe zavrnitve predloga.

8. Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni.

(1) Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1890/2010 z dne 25. 8. 2010. (2) Odločba Ustavnega sodišča Up-1352/11-21 z dne 9. 5. 2013. (3) P 3081/2003-I (zdaj P 1938/2011-I).

(4) Drugi odstavek 91. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C).