Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, čeprav je že zaslišalo obe predlagani priči in je ocenilo zahtevo za obnovo, kot neutemeljeno. Ker po izvedbi dokazov ne bi smelo zahteve zavreči, je zato sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo.

Izrek

Pritožbi zagovornika obsojenega S.H. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Okrajno sodišče na ... je z izpodbijanim sklepom po členu 413 ZKP zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, ki jo je vložil obsojenčev zagovornik.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil obsojenčev zagovornik iz razlogov po členu 370. točka 1, 2 in 3 v zvezi s točko 11 I. odstavka 371. člena ZKP. Predlagal je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v nadaljnji postopek.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je že enkrat odločalo o zahtevi obsojenčevega zagovornika za obnovo postopka. S sklepom z dne 7.2.1996 je zahtevo za obnovo po členu 413 ZKP zavrglo. Proti tej odločbi se je pritožil obsojenčev zagovornik in je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nadaljnji postopek po določilih II. odstavka 413. člena ZKP.

Pritožbeno sodišče je navedlo, da naj prvostopenjsko sodišče zasliši predlagani priči, na kateri se sklicuje zahteva za obnovo, nato pa naj oceni izvedene dokaze same zase in v zvezi s prejšnjimi dokazi ter odloči, ali bo obnovo kazenskega postopka dovolilo ali pa bo zahtevo za obnovo kazenskega postopka zavrnilo.

Sodišče prve stopnje je obe priči po členu 413/II ZKP zaslišalo in nato po oceni dokazov zaključilo, da zahteva ni utemeljena. Slediti bi morala odločitev po I. odstavku 414. člena ZKP, torej ali bo obnova kazenskega postopka dovoljena ali pa bo zahteva za obnovo zavrnjena. Sodišče prve stopnje pa je zahtevo zavrglo, kot da bi šlo za dokaze, ki takšni, kakršni so navedeni v zahtevi, tudi če bi res obstajali, ne bi dovoljevali obnove, in se na-to sodišče sploh ne bi spuščalo v njihovo oceno. Ker pa jih je ocenjevalo in je zahtevo torej ocenilo kot neutemeljeno, je odločitev o zavrženju v nasprotju z navedeno obrazložitvijo. Tudi obrazložitev je v nasprotju sama s seboj, ker po eni strani ugotavlja sodišče prve stopnje, da je zahteva neutemeljena, sledi pa zaključek, da je zato zahtevo zavrglo, čeprav je torej že začelo zahtevo obravnavati z izvedbo dokazov in je torej prešlo že v naslednjo fazo postopka v zvezi z zahtevo.

Prav glede na to, da je izpodbijani sklep nerazumljiv, pa opozarja zagovornik v pritožbi.

Zagovornik torej utemeljeno opozarja, da je izrek sklepa nerazumljiv, ko navaja le podlago odločitve (413. člen ZKP), in da v obrazložitvi ni jasnega razloga, zakaj gre za zavrženje. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo torej po ponovni oceni uspeha poizvedb po I. odstavku člena 414 ZKP ali ugoditi zahtevi in dovoliti obnovo kazenskega postopka ali pa bo zahtevo zavrnilo (ne pa zavrglo).