Jedro

Določb splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb ni mogoče razlagati zaostrujoče do zavarovanca.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, naj ji zavarovalnica plača odškodnino v znesku 610 DEM v tolarski protivrednosti ter odškodnino v znesku 62.511,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.8.1997 ter 18.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.4.1997, vse v 15-ih dneh, pod pretnjo izvršbe. V skladu z odločitvijo o glavni stvari, je sodišče zavrnilo tudi stroškovni del zahtevka ter obenem tožeči stranki naložilo, naj plača pravdne stroške tožene stranke v višini 4.050,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v 15-ih dneh pod pretnjo izvršbe. Proti sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica ter sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni ter zahtevku ugodi, podredno pa predlaga, naj jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnica meni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Pri tem izpostavlja problem vzročne zveze med alkoholiziranostjo in prometno nesrečo. Poudarja, da alkotest ni pokazal alkoholiziranosti ter nasprotuje sodišču, da naj bi bil zavarovanec dolžan po splošnih pogojih poleg ugotavljanja alkoholiziranosti z alkotestom poskrbeti še za krvno analizo. Namen spornega pravila splošnih zavarovalnih pogojev naj bi bil, da se izključi obveznost zavarovalnice v primerih, če je ugotovljena stopnja alkoholiziranosti večja od 0,5 promila. Pritožnica tudi priznava, da se je dolžna podvreči ugotavljanju alkoholiziranosti, vendar pa meni, da določbe ni mogoče razlagati tako restriktivno, da bi zavezovala zavarovance k dodatnemu preizkusu alkoholiziranosti tudi s krvno analizo, čeravno je stopnja alkohola v krvi že dokazana z drugim ustreznim sredstvom. Tožnica svoje navedbe argumentira tudi z zakonom o varnosti v cestnem prometu, ki obe preiskavi enači. Tožnica še navaja, da v postopku sploh ni bila zaslišana, ravno tako pa nista bila zaslišana niti policista, ki sta preizkus opravljala, zato tudi sodišče ne more ugotavljati, da je odločno zavrnila preizkus alkoholiziranosti s krvno preiskavo. Dejansko stanje je po mnenju pritožnice nepopolno ugotovljeno, ker dokaznega postopka skoraj ni bilo. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je pravna razlaga prvega sodišča, češ da mora zavarovanec vselej poskrbeti še za krvni test, s katerim se reši domneve alkoholiziranosti, preostra in razširjujoča. Takšna razlaga bi bila v nasprotju s 100.členom Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, po katerem je potrebno morebitna nejasna določila v pogodbah, ki so sklenjene po vnaprej natisnjeni vsebini, razlagati v korist druge stranke. Ker so določila splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb sestavni del zavarovalne pogodbe med pravdnima strankama, tudi zanje veljajo določila o razlagi pogodb, ki jih vsebuje ZOR. Sodišče se v razlogih izpodbijane sodbe sklicuje na drugo alineo 8.točke 1. odstavka 9. člena splošnih pogojev, po kateri se vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nezgodo domneva, če je alkotest pokazal alkoholiziranost, zavarovanec pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedena določba v obravnavani zadevi ne pride v poštev. Razlog je v tem, ker alkotest ni pokazal alkoholiziranosti. Za alkoholiziranega se namreč šteje tisti, ki ima v krvi 0.5 promila alkohola, tožnici pa so z alkotestom namerili 0.42 promila. Vendar pa pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da iz dejanskega stanja izhaja, da se tožnica ni hotela podvreči krvni preioskavi, kamor so jo nameravali odvesti policisti. Navedeno pa nakazuje, da bi morebiti v obravnavani zadevi prišla v poštev uporaba pravila iz 3. alinee 8. točke 1. odstavka 9. člena splošnih pogojev, po kateri se vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nezgodo domneva tudi v primeru, kadar zavarovanec odkloni ali se izmakne možnosti ugotavljanja stopnje njegove alkoholiziranosti. Splošno znano je, da elektronski merilci vselej ne pokažejo resnične slike, z drugimi besedami: njihova zanesljivost ni tolikšna kot pri krvni preiskavi. Prvo sodišče je sicer ugotovilo, da je na policijskem zapisniku navedeno, da je tožnica krvni test odklonila. Vendar pa tožnica v pritožbi sodišču očita, da je to dejstvo ugotavljalo ne da bi zaslišalo njo in policista, ki sta bila ob tem prisotna. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ostalo dejansko stanje v tem delu nerazčiščeno. Iz tega razloga pa je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti (1.odstavek 370.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Prvo sodišče bo moralo v ponovljenem postopku namreč ugotoviti, zakaj naj bi se policisti odločili izvesti poleg meritve z elektronskim merilcem še krvno preiskavo. Še pred tem pa bo potrebno ugotoviti ali in kako je tožnica odklonila takšno preskavo oziroma kakšni so bili razlogi za morebitno odklonitev. Tožnica namreč v pritožbi napada odločitev sodišča, ki je štelo, da je kot udeleženka prometne nezgode odločno zavrnila krvno preiskavo, ne da bi o tem zaslišalo njo samo. V ta namen naj prvo sodišče izvede dokaz z njenim zaslišanjem, po potrebi pa naj kot pričo zasliši tudi policista, ki sta poiskus opravljala. Dejansko stanje je namreč v tem delu nepopolno ugotovljeno in ni moč uporabiti določbe iz tretje alinee 8. točke 1. odstavka 9. člena splošnih pogojev.