Jedro

Pritožbeno sodišče ne more mimo bistva zaključkov sodišča, oprtih na objektivizirane ocene obeh izvedencev s področja klinične psihologije in psihiatrije, to je, da za predlagano skupno starševstvo ni izpolnjen pogoj, ki je v dobri medsebojni komunikaciji med staršema, zato je v največjo korist otrok, da sta v varstvo in vzgojo še naprej zaupana materi, ker skupno starševstvo v ugotovljenih razmerah ne predstavlja največje koristi otrok.

Ni utemeljen pritožnikov očitek, da je sodišče odločalo izven trditvene podlage predlagateljice. Ne glede na navedeno pa bi imelo sodišče zaradi varovanja pravic mladoletnih oseb pravico, da tudi samo ugotavlja dejstva, čeprav jih udeleženca ne bi navajala (čl. 7 ZNP-1)

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se v celoti potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari:**

1. Prvostopno sodišče je z v uvodu citiranim sklepom z dne 28. 6. 2022 sklenilo: - da se zavrne predlog nasprotnega udeleženca glede predodelitve obeh mladoletnih otrok A. A. in B. B. v skupno starševstvo obema staršema, glede spremembe stikov in spremembe preživnine z dne 22.9.2020 (izrek pod točko I), - da se stiki med očetom in obema mladoletnima otrokoma, določeni v sodni poravnavi, sklenjeni pred Okrožnim sodiščem v Celju v zadevi IV P 305/2018 dne 23.8.2019 spremenijo, tako da potekajo:

1. - vsak drugi vikend od petka, ko oče prevzame oba mladoletna otroka v šoli, do nedelje do 19. ure, ko ju pripelje na dom matere; - med tednom vsako sredo, ko oče prevzame oba mladoletna otroka v šoli po opravljenih šolskih obveznostih, do 19. ure, ko ju pripelje na dom matere; - stiki med božično novoletnimi prazniki ter medletnimi in letnimi šolskimi počitnicami ostanejo urejeni na način kot v sodni poravnavi, sklenjeni v zadevi IV P 305/2018 dne 23.8.2019 (izrek pod točko II); - da se mladoletni A. A. izpiše iz Osnovne šole F., Podružnična osnovna šola G., in vpiše na Osnovno šolo H., Podružnična šola I., in - da se mladoletna B. B. vpiše na Osnovno šolo H., Podružnična šola I. (izrek pod točko III), - da se zavrne predlog predlagateljice, da se mld. B. B. izpiše iz "Waldorfske šole J., organizacijska enota Waldorfski vrtec in šola K., in vpiše v Vrtec L., Enota M. (točka IV izreka), - da se zavrne predlog predlagateljice za drugačno ureditev stikov v času letnih šolskih počitnic (izrek pod točko V), - da stroške postopka trpi vsak udeleženec sam (pod točko VII).

**O pritožbi zoper končni sklep o glavni stvari:**

2. Nasprotni udeleženec po pooblaščenki se uvodoma pritožuje zoper vse točke izdanega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga razveljavitev sklepa v celoti. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče v celotnem postopku v celoti sledilo izključno in edino navedbam predlagateljice, čeprav je glede njene zatrjevane neprimernosti njegovih sporočil skušal dokazati, da so bila ta z njene strani sprovocirana. Ob pogostih stikih, kot so se izvajali do izdaje izpodbijanega sklepa, so stiki potekali na način, da sta otroka preživela primerljivo enako časa pri vsakem od staršev, starša med seboj nista komunicirala oz. sta komunicirala, kolikor je bilo to nujno potrebno, otroka pa sta takšen način izvrševanja stikov, ki so jima bili v korist, sprejemala, saj sta kljub razvezi staršev ohranila pristen stik z obema staršema. Z izpodbijano sodno odločbo bosta otroka izgubila odnos, ki ga imata z očetom in bodo stiki zgolj in samo omejeni na vikende, torej dva vikenda v mesecu. Zato predlaga, da se tudi dejansko vzpostavi skupno starševstvo, ki se je sicer izvajalo, kar je skladno z njegovim predlogom, da bi otroka en dodaten dan prespala pri njem. To bi olajšalo njune vsakodnevne vožnje, ohranila bi stik z okoljem, kjer so kot družina skupaj živeli. Predlog je bil življenjsko razumen, njegov cilj v celotnem postopku je bil doseči enakopraven položaj v razmerju do svojih otrok, kar je navsezadnje njegova zakonska pravica in pravica obeh otrok, ki pa v konkretnem primeru ni bila zasledovana. Nadalje se sklicuje na ugotovitev izvedenca D. D., da sta oba starša odgovorna in kompetentna v starševski vlogi, torej ne ogrožata svojih otrok, medtem ko je izvedenka C. C. ugotovila, da se tako mld. B. B. kot mld. A. A. pri očetu v ... počutita dobro in sprejemata okolje kot svoj dom, vpeta sta v socialno okolje. Mld. B. B. se je v preteklem letu s precej težavami, ki so bile tekom postopka minimizirane, vključila v prvi razred v OŠ I., čeprav bi bil zanjo vpis v OŠ v G. bistveno lažji, predvsem zaradi poznanstva večine otrok, ki so se vpisovali v prvi razred, in ker ji je bila tudi šola dobro poznana. Glede A. A. navaja predlog izvedenke, da ostane na šoli, ki jo trenutno obiskuje - tudi kasneje, ko bo prešel s podružnične na matično šolo, ker si je svojo socialno sredino že izoblikoval in je v njegovo korist, če to ohrani. Poleg tega je sin zagovornici izrazil željo, da bi še naprej hodil na podružnično OŠ G. in potem na OŠ F., ki si jo je že ogledal, ker ima v šoli prijatelje in mu je všeč šola ter igrišče in se na šoli dobro počuti; zagovornica je bila mnenja, da A. A. ve, kaj si želi, in da bi bilo smiselno slediti sporočilu njegove izjave. V letošnjem šolskem letu je mati otroka vključila v več dejavnosti, zato je zgrešen očitek, da je oče tisti, ki otroka preobremenjuje in ni kritičen do njunih potreb. Stiske otrok, čeprav ni ugotovljena z nobenim strokovno podprtim mnenjem, in ki naj bi jo povzročile dosedanje razmere, ko sta otroka izpostavljena prepirom med staršema ob njuni predaji, ko oče izvaja psihično nasilje nad materjo, sodna odločba ni upravičila, saj bosta starša ob spremenjenih stikih imela več medsebojnega kontakta – nasprotni udeleženec bo namreč moral otroka pripeljati na dom matere v nedeljo in sredo, ko bo imel stik brez nočitve. Prav tako komunikacija in stiska niti ni bila zatrjevana in je sodišče odločalo izven trditvene podlage predlagateljice. V nadaljevanju iz predhodno vložene pritožbe zoper izdano začasno odredbo pritožnik povzema svoje zanikanje izvajanega fizičnega nasilja nad otrokoma in preobremenjevanje obeh z obšolskimi dejavnostmi.

3. V odgovoru na pritožbo predlagateljica po pooblaščenki navaja, da je pritožba pavšalna, po vsebini pa predstavlja splošno nestrinjanje z odločitvijo sodišča. Izpostavlja oceno sodišča o medsebojni komunikaciji udeležencev, ki je na nizki stopnji iz razlogov na strani nasprotnega udeleženca, potrjeni z oceno izvedenca D. D., medtem ko je osnovni pogoj za skupno starševstvo primerna komunikacija med staršema ter zmožnost medsebojnega prilagajanja in ravnanja, česar udeleženca nimata. Glede prešolanja mld. A. A. odgovarja, da je sodišče korektno in obširno obrazložilo, zakaj mnenje otroka ni pomenilo njegove največje koristi, hudo stisko pa je otrok doživljal zaradi ravnanja očeta. Navedbe, da je mladoletna otroka vpisala v številne obšolske dejavnosti predstavljajo neresnično dejansko stanje. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa v celoti.

4. Pritožba ni utemeljena.

K odločitvi o pritožbi v delu, ki se nanaša na skupno starševstvo:

5. Okrožno sodišče v Celju je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca in očeta glede predodelitve obeh mladoletnih otrok A. A. in B. B. v skupno starševstvo (in posledično z njim povezana predloga po drugačnih stikih in preživnini), po tem, ko sta bila oba skupna otroka na podlagi sodne poravnave IV P 305/2018 dne 23. 8. 2019 istega sodišča dodeljena v vzgojo in varstvo materi. Pritožbeno sodišče najprej izpostavlja, da je prvostopno sodišče pri odločanju o tem delu očetovega predloga izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage, ki jo predstavljajo določila Družinskega zakonika (DZ)1. Podlaga za spremembo odločitve o vzgoji in varstvu otroka so torej spremenjene razmere in koristi otroka (čl. 138/4 DZ), kar so okoliščine, ki jih je prvostopno sodišče, kot to izhaja iz obrazložitve v točkah 74 do 91, v dokaznem postopku skrbno presojalo, ugotovilo neobstoj spremenjenih razmer in se v zvezi z njimi in ugotovitvijo, da je otrokoma še vedno v največjo korist, da sta v varstvo in vzgojo zaupana materi, v svojih zaključkih tudi izčrpno opredelilo. Pritožbeno sodišče se z zaključki strinja in jih ne ponavlja, ob čemer pa tudi samo ne more mimo bistva zaključkov sodišča, oprtih na objektivizirane ocene obeh izvedencev s področja klinične psihologije in psihiatrije, to je, da za predlagano skupno starševstvo ni izpolnjen pogoj, ki je v dobri medsebojni komunikaciji med staršema, zato je v največjo korist otrok, da sta v varstvo in vzgojo še naprej zaupana materi2, ker skupno starševstvo v ugotovljenih razmerah ne predstavlja največje koristi otrok. Ravno slednje načelo je tisto, ki ga je pri presojanju prvostopno sodišče dosledno spoštovalo, kar je večkrat izpostavilo in vsebinsko obrazložilo, ob tem, ko je v dokazni oceni sledilo metodološkemu napotku iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zato je pritožnik ne more uspešno izpodbiti z golim njemu lastnim zaključkom, da bosta otroka (ki sta doslej sprejemala obstoječe stike in tako ohranila pristen stik z obema staršema), ob omejenih stikih izgubila odnos z očetom. Želje in potrebe staršev je potrebno podrediti največji koristi otrok, kar je pri odločanju, kot to izhaja iz obširne obrazložitve, vodilo tudi sodišče, medtem ko pritožnik v pritožbi selektivno ponavlja le okoliščine in ugotovitve, ki so mu v korist. 6. Nenazadnje na deklaratorni ravni tudi sam pritožnik ugotavlja, da bi bilo potrebno pravice in koristi otroka postaviti pred koristi starša (čeprav v zvezi z izraženim nestrinjanjem glede prešolanja mld. sina A. A.), kar je ravno to, kar je storilo sodišče na podlagi objektiviziranih dokazov. Pritožnikove navedbe, da je prvostopno sodišče skozi celoten postopek sledilo le navedbam predlagateljice, so tako posplošene in brez realne podlage, glede na obširen dokazni postopek, v katerem je temeljito presojalo navedbe obeh udeležencev, in glede na podrobno obrazložitev svojih zaključkov. Tudi o pritožbeno zatrjevanem razlogu za sporočila3, ki je po njegovih trditvah v izzivanju predlagateljice, se je prvo sodišče izrecno opredelilo – po njegovem lastnem zaključku, ki je enak oceni izvedenca psihiatra, predlagateljičina sporočila ne kažejo vsebine, ki bi ga žalila, poleg tega pa je opozorilo na njihovo neopravičljivost objavljanja zaradi izključene javnosti v postopku, o čemer sta bila oba udeleženca poučena.

7. Glede nestrinjanja z očitanim mu preobremenjevanjem otrok in nekritičnostjo do njunih potreb je nasprotni udeleženec pritožbi priložil SMS komunikacijo s predlagateljico glede glasbene šole za mld. B. B., v zvezi s čimer je zatrjeval, da jo je hči želela obiskovati v F., kamor jo je sam vpisal, medtem ko je mati želela, da jo obiskuje v K. Prav tako je priložil obvestilo o sodelovanju pri interesnih dejavnostih za vsakega mladoletnega otroka za šolsko leto 2021/2021. S citiranimi listinami je dokazoval trditve, da je predlagateljica v tem šolskem letu (2022/2023) skupnega sina vključila v številne dejavnosti (ustvarjalnica, prometni krožek, knjigoljub, planinski krožek, nogomet), medtem ko je v lanskem šolskem letu mld. A. A. obiskoval angleško bralno značko in bralno značko 4D, mld. B. B., ki je že bila vpisana v POŠ I., pa je vpisala v bralno značko, Cici veselo šolo, Eko bralno značko, noč branja, otroški pevski zbor, planinski krožek, tekmovanje za Cankarjevo priznanje, ustvarjalni krožek in gibalni krožek. Pritožbeno sodišče ne glede na to, da v odgovoru na pritožbo predlagateljica takšnim navedbam oporeka, ugotavlja, da pritožnik z obvestiloma glede interesnih dejavnosti za oba otroka v prejšnjem šolskem letu dokazuje njuno zaradi materinega ravnanja še večjo obremenjenost v šolskem letu 2022/2023, glede na identičen ugotovljeni očitek njemu v preteklem obdobju, s katerim se ne strinja. Ker v oficialnem postopku, kot je obravnavani, ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov4, pritožbeno sodišče glede pritožbene graje izpostavlja, da tudi ob predpostavki izkazanosti te navedbe ne gre prezreti, da je bilo dejstvo preobremenjevanja otrok z obšolskimi dejavnostmi in nekritičnostjo nasprotnega udeleženca do njunih potreb le eden od razlogov za zavrnitev predloga za skupno starševstvo (ob slabi medsebojni komunikaciji med staršema, ki s strani predlagateljice ni izzvana, kar vpliva na stisko otrok, ob pritožnikovem onemogočenem konstruktivnem reševanju partnerskega konflikta, kar negativno vpliva tudi na izvrševanje njegove starševske vloge, kot tudi ob njegovem neprepoznavanju fizičnega nasilja in opravičevanju psihičnega nasilja ter dejstvu, da je mati tista, ki potrebe obeh otrok prepozna in jih primerno zadovolji).

K odločitvi o pritožbi v delu, ki se nanaša na šolanje obeh otrok:

8. V času vložitve predloga predlagateljice za prešolanje (glede mld. A. A.) oz. vpis v drug vrtec (glede mld. B. B.) sta skupna otroka obeh udeležencev obiskovala osnovo šolo F., Podružnična osnovna šola G. (mld. A. A.) in Waldorfsko šolo J., organizacijska enota Waldorfski vrtec in šola K. (mld. B. B.). Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče sklenilo, da se mld. A. A. izpiše Iz OŠ F., Podružnična osnovna šola G., in vpiše na OŠ H., podružnična šola I., ter da se mld. B. B. vpiše na OŠ H., Podružnična šola I. (s sklepom o začasni odredbi, izdani tekom postopka, je bilo predlogu glede mld. B. B. z identično vsebino že ugodeno). Tudi pri odločanju o tem delu materinega predloga je prvostopno sodišče izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage, ki jo predstavljajo določila Družinskega zakonika (DZ)5, glede na nestrinjanje staršev, ki ne živita skupaj, otroka pa nista zaupana v varstvo in vzgojo obema, o vprašanju, ki bistveno vpliva na njun razvoj, to je o obiskovanju šole6. Glede okoliščin, pravno pomembnih za odločitev o nadaljnjem šolanju obeh otrok, je prvostopno sodišče izvajalo temeljit dokazni postopek, nakar je sprejeto odločitev tudi v tem delu pravilno temeljilo v zapolnitvi pravnega standarda največje koristi otroka, kot je to obrazložilo v točkah 97 do 104. Pritožnik v pritožbi ponavlja le tiste od po obeh izvedencih ocenjene okoliščine, ki bi vodile k potrditvi njegovih zatrjevanj o primernosti šolanja obeh otrok v G. (o tem, da sta oba starša odgovorna in kompetentna v starševski vlogi, o dobrem počutju otrok pri očetu ter o njunem sprejemanju navedenega okolja kot svojega doma), medtem ko je sodišče v obrazložitvi opravilo skrbno presojo vseh v dokaznem postopku ugotovljenih okoliščin, tudi tistih, ki govorijo v prid šolanja obeh otrok v materinem okolju, torej v I., vključno z objektiviziranima izvedenskima mnenjema obeh izvedencev. Ravno v zvezi z izvedenskim mnenjem izvedenke C. C. namreč pritožnik, ko se sklicuje na njeno oceno, da je za mld. A. A. koristneje, če ostane na šoli, ki jo je obiskoval doslej, in tudi kasneje, ko bo prešel s podružnične na matično šolo, ker si je svojo socialno mrežo že izoblikoval in je v njegovo korist, da jo ohrani, ne navede, da je izvedenka ob ustni dopolnitvi mnenja na zadnjem naroku svojo oceno glede mld. A. A. spremenila. Sodišče je povzelo njeno spremenjeno7 in z izvedencem psihiatrom skladno oceno o tem, da je prešolanje mld. A. A. v razmerah, ugotovljenih v dokaznem postopku, vodenem tudi v zvezi z odločanjem o skupnem starševstvu in spremenjenih stikih, dolgoročno manjše zlo kot ga pustiti v sedanji situaciji. Izrecno se je sodišče v točki 98 obrazložitve opredelilo tudi do upoštevanja izjave mld. A. A. o želji, da se šola v šoli v G., ki jo je dal zagovornici, glede na izvedenkino opozorilo o previdnosti pri izjavah osem in devetletnikov, ker otroci v takšni starosti niso zmožni oblikovati svojega mnenja in ga izraziti brez vpliva staršev oz. drugih za otroka pomembnih oseb. Izjava mld. A. A. je torej le eden od dejavnikov, ki jih je sodišče presojalo pri odločanju in pravilno, glede na vse okoliščine, dalo prednost objektiviziranemu mnenju izvedencev.

9. Glede mld. B. B. se pritožnik sklicuje na že v prvostopnem postopku sklicevano smiselnost predloga, da oba sorojenca obiskujeta isto osnovno šolo, in graja sodišče, ko se je nepravilno oprlo na stališče, da je otroku v korist, da obiskuje osnovno šolo v kraju, ki je bližje domu matere, čeprav je pravilneje postaviti pravice in koristi otroka pred koristi staršev. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je ravno temu sledilo prvostopno sodišče, ko se je oprlo na objektivizirano izvedensko mnenje izvedenke, ki ne potrjuje trditev nasprotnega udeleženca, kot tudi na druge listinske dokaze (točka 102 izpodbijane obrazložitve).

10. S sicer posplošenimi navedbami o težavah mld. B. B. in mld. A. A. pri vključitvi v osnovno šolo I., pritožnik ne more uspešno izpodbiti sprejete odločitve sodišča o vključitvi obeh v navedeno šolo, temelječe na obsežnem ugotavljanju okoliščin in nato skrbni presoji slednjih, povezanih z njuno dolgoročno koristjo8. K odločitvi o pritožbi v delu, ki se nanaša na spremembo stikov:

11. Okrožno sodišče v Celju je delno sledilo predlogu predlagateljice in odločilo, da se stiki med očetom E. E. in mld. A. A. in mld. B. B., določeni v sodni poravnavi IV P 305/2018 dne 23.8.2019, spremenijo na način, da potekajo vsak drug vikend od petka, ko oče prevzame oba mld. otroka v šoli, do nedelje do 19.00 ure, ko ju pripelje na dom matere (prej do ponedeljka zjutraj, ko ju je oče odpeljal v šolo oz. vrtec), ter med tednom vsako sredo, ko oče prevzame oba mladoletna otroka v šoli po opravljenih šolskih obveznostih, do 19.00 ure, ko ju pripelje na dom matere (prej do srede popoldne, ko ju pripelje k materi). Za stike med božično novoletnimi prazniki ter medletnimi in letnimi šolskimi obveznostmi je sklenilo, da ostanejo urejeni na način kot v sodni poravnavi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče tudi pri odločanju o tem delu materinega predloga izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage, ki jo predstavljajo določila Družinskega zakonika (DZ)9. Tako so podlaga za delno spremenjeno odločitev o stikih otrok z očetom med tednom in med vikendi ugotovljene spremenjene razmere in koristi otrok (čl. 141/8 DZ), kar so okoliščine, ki jih je prvostopno sodišče, kot to izhaja iz točk 93 do 96 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v dokaznem postopku presojalo, ugotovilo njihov obstoj v zvezi s potrebno spremembo stikov in se glede zaključkov tudi izčrpno opredelilo.

12. To velja tudi za pritožbeno sporni očitek stiske otrok zaradi izpostavljenosti prepirom med staršema ob njuni predaji, za katerega pritožnik navaja, da ta ni ugotovljena z nobenim strokovno podprtim mnenjem. Pritožnikovo zanikanje stisk obeh otrok, ob tem, ko je sodišče po izvedenem dokaznem postopku in upoštevaje okvir iz 8. čl. ZPP, zaključilo, da oče ob predaji izvaja psihično nasilje nad materjo, kar zaznavata tudi otroka10, ni utemeljeno. Iz razlogov, kot sta jih skladno ugotavljala oba izvedenca, ocen katerih pritožba vsebinsko niti ne izpodbija (podrobno povzeto v točkah 93 in 94 izpodbijane obrazložitve, pri čemer je zaznavanje psihičnega nasilja nad materjo, ki pri otrokoma povzroča stisko, le eden izmed dejavnikov), je sodišče, zasledujoč največjo korist obeh otrok in v izogib povečanemu tveganju za razvoj določene psihopatologije v prihodnosti ob nespremenjenih razmerah, pravilno sledilo njunima ocenama, in odločilo, da je za otroka najbolj primerno, da se med tednom nahajata pri materi, ne da bi pri očetu prespala. Pri odločitvi je prav tako pravilno ocenilo, da bo oče, glede na njegovo pravico do stikov, še vedno imel dovolj stikov in pri tem ne bo prikrajšan. Odločitev o spremenjenih stikih z nekoliko zmanjšanim obsegom stikov med vikendi in stikom med tednom zaradi skladne ocene obeh izvedencev o tem, da naj otroka med tednom ne prespita pri očetu, prvostopno sodišče ni oprlo le na doživljanju stiske otrok ob njuni predaji. Nasprotno, upoštevalo in obrazložilo je tudi druge okoliščine, ki izhajajo iz mnenj izvedencev (poglabljanje stiske pri nasprotnem udeležencu, kar zelo verjetno prenaša na otroka, nezmožnost njegove samokontrole, ki se upravičeno odraža v vsakdanjem življenju z otrokoma, katera potrebujeta stabilno in strukturirano okolje brez nepotrebnih stresov, ki ga pri materi imata), zato je tudi v tem delu izpodbijani sklep pravilen in zakonit. 13. Kljub drugačnemu stališču nasprotnega udeleženca sta rdeča nit navedb predlagateljice tudi v zvezi s predlagano spremembo stikov ravno slaba medsebojna komunikacija med staršema in posledična stiska otrok, kar je sicer predlagateljica tekom postopka tudi izrecno zatrjevala11. Zato ni utemeljen pritožnikov očitek, da je sodišče odločalo izven trditvene podlage predlagateljice. Ne glede na navedeno pa bi imelo sodišče zaradi varovanja pravic mladoletnih oseb pravico, da tudi samo ugotavlja dejstva, čeprav jih udeleženca ne bi navajala (čl. 7 ZNP-1).

K preostali pritožbi:

14. Pritožnik je sicer uvodoma navajal, da izpodbija izdani sklep v celoti, pri čemer pa nestrinjanja z zavrnilnima deloma odločitve, ki se nanašata na predloga predlagateljice (točki IV in V), ni vsebinsko obrazložil12. Enako velja za stroškovno odločitev (pod točko VII izreka). Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu izpodbijanega končnega sklepa ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (čl. 350/2 ZPP v zvezi z 2. tč. 365. čl. ZPP)13, zatrjevane kršitve pa niso bile storjene, saj je sodišče prve stopnje na podlagi v popolnosti in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo povsem pravilne odločitve, zaradi česar je pritožbo nasprotnega udeleženca, vloženo po pooblaščencu, zaradi neutemeljenosti, potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje v končni odločitvi (353. člen ZPP).

**Odločitev sodišča prve stopnje o začasni odredbi:**

15. V okviru sklepa z dne 28. 6. 2022 je prvostopno sodišče (pod točko VI izreka) po uradni dolžnosti izdalo tudi začasno odredbo, s katero je odločilo: - da se mld. A. A. z dnem izdaje sklepa pa do pravnomočnosti začasno izpiše iz Osnovne šole F., Podružnična osnovna šola G., in vpiše na Osnovno šolo H., Podružnična šola I., ter - da se stiki med očetom in obema mladoletnima otrokoma s pričetkom šolskega leta 2022/2023, to je s 1.9.202214, spremenijo na način, da potekajo: - vsak drugi vikend od petka, ko oče prevzame oba mladoletna otroka v šoli, do nedelje do 19.00 ure, ko ju pripelje na doma matere; - med tednom, in sicer vsako sredo, ko oče prevzame oba mladoletna otroka v šoli in ju ob 19.00 uri pripelje na dom matere; pri čemer je odločilo tudi o izreku denarne kazni v višini 500,00 EUR v primeru kršitve in v primeru ponovne kršitve o izterjavi po uradni dolžnosti in hkratnem izreku nove denarne kazni v novem, višjem denarnem znesku, vse dotlej, dokler kršitelj ne bo s kršitvijo prenehal. **O pritožbi zoper sklep o izdani začasni odredbi:**

16. Nasprotni udeleženec po pooblaščenki se zoper izdano začasno odredbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v točki VI v celoti. V delu, ko je odločilo o prešolanju mld. A. A., je sodišče ravnalo napačno, pri čemer ogroženosti, ki zahteva takojšnje prešolanje otrok, ni ustrezno obrazložilo, zaradi česar je točka VI. izpodbijanega sklepa nezakonita. Bistvo t.i. regulacijskih začasnih odredb v družinskih postopkih je začasna ureditev izjemnega položaja, v katerem je varstvo otroka tako močno ogroženo, da ni mogoče počakati na končno sodno odločitev ob zaključku postopka in pravnomočnost sklepa. Glede A. A. je izvedenka ugotovila, da se v šoli v G. počuti dobro, da je dobro vključen v tamkajšnje socialno okolje in mu to okolje nudi občutek varnosti, ter zaključila, da predlaga, da ostane na šoli, ki jo trenutno obiskuje - tudi kasneje, ko bo prešel s podružnične na matično šolo. A. A. si je namreč svojo socialno sredino že izoblikoval in je v njegovo korist, če to ohrani, tudi sam pa je zagovornici, ki je bila angažirana v postopku, izrazil željo, da bi še naprej hodil na podružnično OŠ G. in potem na OŠ F., pri čemer je nato zagovornica v svojem zaključnem poročilu zaključila, da je mld. A. A. čustveno stabilen in natančno ve, kaj želi. Očitek izpodbijane sodne odločbe je tudi, da sedanje razmere, ko sta otroka izpostavljena prepirom med staršema ob njuni predaji, ko oče izvaja psihično nasilje nad materjo, pri obeh otrocih povzroča stisko. Čeprav slednja ni ugotovljena z nobenim strokovno podprtim mnenjem, izpostavlja, da bosta starša ob predlaganih stikih imela več medsebojnega kontakta zaradi stika brez nočitve ob sredah, s čimer ogroženosti in stiske otrok sodna odločba vsekakor ni upravičila. Očitek fizičnega nasilja je neizkazan; šlo je za enkratni dogodek. Oče prisluhne željam otrok, ki ju vključuje v tedenske tečaje, kar predstavlja seznanjanje z različnimi športi, za katere otroka izkažeta interes. Vsakodnevna vožnja po oceni izvedenke ne predstavlja ogrožujočega dejavnika za otroka. Torej nikakor ni mogoče slediti sodišču, da sta otroka ogrožena do te mere, da je potrebno poseči z začasno odredbo. V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, saj otroka nista v ničemer ogrožena, tudi ob upoštevanju najnižjega dokaznega standarda.

17. Pritožba ni utemeljena.

18. ZNP-1 določa, da se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajo pod pogoji, ki jih določa DZ, po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. Prvostopno sodišče je v točki 105 do 107 obrazložitve zapisalo pravno podlago in razloge, ki v primeru, kot je obravnavni, utemeljujejo odločitev o izdani začasni odredbi.

19. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (2. odst. 157. čl. DZ). Sodišče prve stopnje je zaključek o ogroženosti obeh otrok v primeru nadaljevanja izvajanja stikov na način, kot so ti potekali do tedaj, in v bodoče, obrazložilo skrbno in prepričljivo, upoštevaje, da sta odločitvi o začasnem izpisu mld. A. A. iz osnovne šole, ki jo je obiskoval do sedaj (OŠ G.) in njegov vpis na OŠ I., kot tudi odločitev o stikih obeh otrok z očetom po 1. 9. 2022, po vsebini identični kot končni odločitvi, le da je začetek učinkovanja odločitve premaknjen v čas pred pravnomočnostjo sklepa o končni odločitvi glede glavne stvari (kar je zaradi ureditve razmerij tudi bistvo izdane začasne odredbe). Prav ima pritožba v delu, ko navaja, da izdana začasna odredba ne sme biti nadomestilo rednega sodnega varstva. Vendar je v konkretnem primeru sodišče odločitev, da izda začasno odredbo, sprejelo utemeljeno, upoštevaje zanjo predvidene zakonske pogoje iz DZ, pri čemer je zaključek o ogroženosti obeh otrok, v kolikor bi se v nadaljevanju vse do pravnomočnosti sklepa o glavni stvari izvajali dotedanji stiki, temeljilo na podlagi tekom postopka ugotovljenih in obrazloženih dejstev15, kar pomeni, da je bila presoja njune ogroženosti16 takšna, ki vsekakor ustreza dokaznemu standardu verjetne stopnje izkazanosti. Zaključka o ogroženosti zaradi odložitve spremenjenih stikov do pravnomočnosti končne odločitve o glavni stvari pritožba s selektivnim ponavljanjem ocen obeh izvedencev glede nadaljnjih ocenjenih primernejših stikov zgolj v delu, kjer so očetu v korist, in z nestrinjanjem z vsebinskimi ugotovitvami o primernih stikih, ki imajo podlago v dokaznem postopku, zato ne more omajati. Pritožnik ponuja njemu lasten zaključek, da začasna odredba zaradi obrazložitve, da stisko otrok povzroča izpostavljenost prepirom med staršema ob njuni predaji, s predajo več ob spremenjenih stikih, ni upravičila njene izdaje, v zvezi s čimer se pritožbeno sodišče sklicuje na svojo obrazložitev pod točko 12 tega sklepa in izpostavlja zgolj, da gre le za enega od dejavnikov, zaradi katerih bi otrokoma z odložitvijo odločitve o manjšem obsegu stikov do pravnomočnosti odločitve še nadalje nastajala škoda, kar je terjalo izdajo začasne odredbe, ki jo je prvostopno sodišče utemeljeno izdalo po uradni dolžnosti.

20. Pritožbena graja, da otroka nista ogrožena, predstavlja pritožniku lastno dokazno oceno, s katero pa glede na izvedeni dokazni postopek in celostno obrazložitev izpodbijane odločbe, ne more uspeti. Takšnega zaključka ne spreminja niti pritožnikova navedba, da sta otroka med preživljanjem polovice poletnih počitnic z očetom varna, saj odločitev o stikih med poletnimi počitnicami z izpodbijanim sklepom zaradi neobstoja spremenjenih razmer ni bila spremenjena, pri čemer iz obrazložitve prvostopnega sodišča pod točko 96 izhaja razlog za takšno odločitev.

21. Prav tako pritožnik z navedbo, da bo mld. A. A. v šolskem letu 2022/23 zadnje leto obiskoval podružnično šolo v G., pri čemer bi se samo za eno leto moral vpisati v podružnično osnovno šolo I., kar bi zanj pomenilo veliko stisko, ker bi v letu 2022/23 nadaljeval šolanje v šestem razredu, ki se ne izvaja več na v podružničnih šolah, in z navajanjem izjave mld. A. A. o njegovi želji, da s šolanjem nadaljuje na dosedanji šoli, ne more omajati zaključka prvostopnega sodišča o nujnosti začetka učinkovanja odločitve zaradi začetka šolskega leta, obrazložene prav tako v točki 107 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

22. Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu izpodbijanega sklepa o izdani začasni odredbi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Ker pritožnik ni uspel niti z zatrjevanimi kršitvami, je bilo pritožbo nasprotnega udeleženca, vloženo po pooblaščencu, zaradi neutemeljenosti, potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje tudi v delu glede izdane začasne odredbe (čl. 350/2 v zvezi z 2. tč. čl. 365 ZPP in čl. 100 ZNP-1).

1 v točki 68 izpodbijanega sklepa so izrecno povzete določbe 138. čl. DZ 2 ki zna in zmore za oba otroka nuditi dovolj varno in zanesljivo varstvo in vzgojo 3 za katera je sodišče, sklicujoč se na izvedensko mnenje izvedenca D. D., ugotovilo, da se z njimi kaže neka specifična osebnostna motenost nasprotnega udeleženca in gnev zapuščenega soproga (pritožbeno sodišče omenjeno ugotovitev ponavlja zaradi odgovora na podane pritožbene navedbe) 4 čl. 34 ZNP-1 5 v točki 71 izpodbijanega sklepa izrecno povzete določbe 151. čl. DZ 6 za mld. B. B. vrtca v času vložitve predloga, vendar je sodišče ta del predloga pravilno zavrnilo zaradi B. B. vstopa v šolo s šolskim letom 2022/23 ter po uradni dolžnosti odločalo o vpisu v šolo 7 ki jo je argumentirala 8 ta je poglavitna skrb ne le sodišča, temveč tudi staršev; čl. 7 DZ 9 v točki 69 izpodbijanega sklepa so izrecno povzete določbe 141. čl. DZ 10 točka 94 izpodbijane obrazložitve 11 na primer že v samem predlogu za spremembo stikov 12 kot tudi ne zavrnitve v zvezi z njegovim predlogom po skupnem starševstvu posledično predlaganih stikov in določitve preživnine 13 vse določbe ZPP so uporabljene na podlagi čl. 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) 14 v zvezi s popravnim sklepom z dne 28. 7. 2022 15 na kar se je prvostopno sodišče izrecno sklicevalo 16 zaradi stiske, izzvane s sedanjimi razmerami, ko sta otroka izpostavljena prepirom med staršema ob njuni predaji, ko oče izvaja psihično nasilje nad materjo, nad njima pa je izvajal tudi fizično nasilje, otroka preobremenjeval z obšolskimi dejavnostmi, ob tem pa sta bila izpostavljena prevozom v šolo in na stike od očetovega na materin dom, posledično pa preutrujena; ta se je predvsem pri A. A. kazala s preutrujenostjo, nesodelovanjem, občasnim neprinašanjem šolskih potrebščin in nepisanjem domačih nalog, nasilnostjo do matere, odrezavostjo in slabo voljo obeh otrok do matere ob vrnitvi s stikov, kar so situacije, sploh če trajajo dlje časa, ki so ogrožujoč dejavnik, kateri lahko dolgoročno škodi psihofizičnemu razvoju otrok, s takim ravnanjem pa oče v večji meri ogroža zdrav razvoj obeh otrok