Jedro

Upnik torej nima nobene podlage, da bi predmetno terjatev izterjal od kagarkoli drugega kot od prvotne dolžnice oziroma zaradi njenega izbrisa od njenih družbenikov. Dolžnik se zato ne more sklicevati na to, da je za neporavnavo predmetne obveznosti kriv takratni direktor izbrisane družbe, ki v času njenega izbrisa ni bil njen družbenik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo izvršbo zoper prvotno dolžnico - družbo M... d.o.o., zaradi izbrisa iz sodnega registra, odločilo, da se le-ta nadaljuje zoper dolžničinega pravnega naslednika - Z.M. in slednjemu naložilo plačilo upnikovih stroškov postopka v znesku 9.900,00 SIT.

Zoper navedeno odločitev je laično pritožbo vložil novi dolžnik Z.M.. Navaja, da sam z upnikom nikoli ni sklenil nobene pogodbe.

Pogodbe z upnikom je sklepal H.M., ki je bil direktor prvotne dolžnice M... d.o.o. od 14.2. do 5.8.2003, nato pa vsa sredstva, ki so prišla na tekoči račun podjetja prenakazal na svoj tekoči račun.

Pritožnik zato ne razume, zakaj mora sedaj izterjevani dolg plačati on. Res je sicer, da družbeniki odgovarjajo solidarno, to pa ne pomeni, da mora odgovarjati edino zadnji družbenik, ki tega denarja ni ne videl, drugi družbenik, ki je bil v času prejema denarja direktor tega podjetja pa ne odgovarja in ne prevzame nobene odgovornosti. Sodišču predlaga, da izterjavano terjatev plača tisti družbenik, ki je bil odgovoren za poslovanje podjetja in je denar tudi pobral, to pa je bil H.M..

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04, v nadaljevanju ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 do 46/2005-US, v nadaljevanju ZIZ).

Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93 do RS, št. 139/04, v nadaljevanju ZGD) določa, da za obveznosti družbe v prvi vrsti odgovarjajo družbe same z vsem svojim premoženjem (2. odstavek 5. člena ZGD). V določenih primerih, ki morajo biti posebej določeni z zakonom, pa dopušča, da za obveznosti družbe odgovarjajo tudi družbeniki (3. odstavek 5. člena ZGD). Tako je Zakon o finančnem poslovanju podjetij v 4. odstavku 27. člena v zvezi s 394. členom ZGD določil, da obveznosti izbrisane družbe preidejo na osebe, ki so ob izbrisu imele status družbenika. Glede na to lahko pravni subjekti, ki vstopajo v razmerje z gospodarskimi družbami, svoje terjatve iz teh razmerij izterjujejo le od družbe same oziroma v zakonsko določenih primerih od družbenikov. Upnik v konkretnem primeru tako nima nobene podlage, da bi predmetno terjatev izterjeval od kogar koli drugega kot od prvotne dolžnice oziroma zaradi njenega izbrisa od njenih družbenikov. Dolžnik se zato ne more sklicevati na to, da je za neporavnavo predmetne obveznosti kriv takratni direktor izbrisane družbe. Morebitne nepravilnosti v vodenju družbe s strani takratnega direktorja so stvar razmerja med družbeniki družbe in direktorjem in se ne tičejo tretjih oseb, ki so s to družbo vstopale v poslovna razmerja. Za pravilno poslovanje družbe in ustrezno ravnanje oseb, ki so v njej zaposlene, so odgovorni lastniki družb - torej njeni družbeniki. V nasprotju z navedenimi določili zakona in načelom poštenosti in vestnosti bi tako bilo, če bi riziko nepravilnega poslovanja družb in dela njenih posameznikov nalagali tretjim osebam, ki s to družbo poslujejo. Dolžnik se zato nadaljevanju izvršbe ne more upirati s sklicevanjem na nepravilno vodenje družbe s strani takratnega direktorja, ki v času njenega izbrisa ni bil družbenik izbrisane družbe M... d.o.o. Ker je torej upnik prehod obveznosti prvotne dolžnice - družbe M... d.o.o. na novega dolžnika - družbenika Z.M. izkazal z ustrezno javno listino, kot to zahteva 4. odstavek 24. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se izvršba v predmetnem postopku nadaljuje zoper pritožnika. Višje sodišče je zato njegovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).