Jedro

Zatrjevanja o pravno poslovnem prenosu lastninske pravice na nepremičninah, ki glede na zemljiškoknjižne podatke ni bil zemljiškoknjižno izveden, so za odločitev v obravnavani zadevi pravno nerelevantna in z njimi dolžnika ne bi mogla doseči drugačne odločitve. Sodišču prve stopnje se ni bilo treba podrobneje ukvarjati z ugovornimi navedbami, ki za odločitev o utemeljenosti ugovora dolžnikov niso bile odločilnega pomena in ne bi mogle vplivati na drugačno prvostopno odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnikov z dne 30. 6. 2014 zavrnilo (I. točka izreka). Dolžnikoma je naložilo, da sta dolžna upnici v roku 8 dni povrniti nadaljnje stroške izvršilnega postopka v višini 460,06 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev se pravočasno laično pritožujeta dolžnika brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Sklep izpodbijata v celoti. Izpostavljata, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo njun ugovor z dne 30. 6. 2014, saj sta v dopolnitvi ugovora natančno obrazložila, zakaj smatrata, da je izvršba na njune nepremičnine neutemeljena, in pri tem tudi vztrajata. Prepričana sta, da sta vse svoje premoženje veljavno odstopila svojemu sinu, zaradi česar ni možnosti, da bi upniki posegali na nepremično premoženje. O tem sta predložila ustrezne listine, vendar se o njunih trditvah sodišče prve stopnje ni izjasnilo. Sodišču druge stopnje predlagata, da ponovno preuči vse nujne trditve in prvostopni sklep o razširitvi izvršbe razveljavi. Pritožbenih stroškov ne priglašata.

3. Upnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o nadaljevanju izvršbe, ki je bila na podlagi izvršilnega naslova - v nepravdnem postopku izdanega sklepa Okrajnega sodišča v Lendavi N 31/2006 z dne 24. 6. 2011 o delitvi solastnine - s pravnomočnim sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Lendavi I 82/2013 z dne 19. 7. 2013 že dovoljena na druga izvršilna sredstva. Prvostopno sodišče je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - prodajo nepremičnin dolžnikov, pri tem pa je v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) odločilo, da se na podlagi navedenega sklepa o delitvi solastnine najprej opravi vknjižba lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, na dolžnike, saj nanje kljub pravnomočnosti navedenega nepravdnega sklepa lastninska pravica še ni bila vknjižena (v deležih, kot izhajajo iz sklepa o delitvi). Šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na dolžnika pa se po odločitvi sodišča prve stopnje v skladu šestim odstavkom 168. člena ZIZ nadaljuje izvršba s prodajo teh nepremičnin.

6. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z dodatnim sredstvom izvršbe - prodajo nepremičnin. Pri tem je na ugovorne navedbe dolžnikov, v katerih sta le-ta prerekala pravno podlago za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, nanju, pravilno odgovorilo. Dolžnikoma je utemeljeno pojasnilo, da je upnica predložila sklep Okrajnega sodišča v Lendavi N 31/2006 z dne 24. 6. 2011 (o delitvi solastnine v nepravdnem postopku), ki je primeren za vpis lastninske pravice na dolžnika na nepremičninah, ki so predmet izvršbe (tretji odstavek 168. člena ZIZ), zato je vpis lastninske pravice na dolžnika sodišče prve stopnje opravilo po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ). Sicer pa navedeno niti ni več predmet pritožbene graje.

7. Prvostopno sodišče je odgovorilo tudi na ostale ugovorne navedbe dolžnikov v zvezi z zatrjevanim (in ne izkazanim) umikom vseh zahtevkov upnice zoper dolžnika, česar pritožnika več ne izpodbijata. Nadalje je zavzelo pravilno stališče, da socialni razlogi (zatrjevano slabo premoženjsko stanje dolžnikov) v izvršilnem postopku v skladu s 55. členom ZIZ niso upoštevni ugovorni razlogi. V tem okviru sodišče prve stopnje sicer res ni izrecno odgovorilo na ugovorna zatrjevanja, da naj bi dolžnika svoje nepremično premoženje, ki je predmet izvršbe, zaradi slabega premoženjskega stanja (nezmožnosti odplačevanja posojila) izročila svojima otrokoma. Vendar pa s tem sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi smiselno uveljavljane bistvene kršitve procesnih določb. Zatrjevanja o pravno poslovnem prenosu lastninske pravice na nepremičninah, ki glede na zemljiškoknjižne podatke ni bil zemljiškoknjižno izveden, opravljen pa naj bi bil že nekaj let pred izdajo izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo v obravnavani zadevi (sklepa o delitvi solastnine v nepravdnem postopku), so za odločitev v obravnavani zadevi pravno nerelevantna in z njimi dolžnika ne bi mogla doseči drugačne odločitve. V skladu s prvim odstavkom 49. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo. Da bi bil le-ta na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, opravljen v korist njunih pravnih naslednikov, pa dolžnika v ugovoru nista zatrjevala niti to ne izhaja iz zemljiškoknjižnih podatkov oz. iz pravnomočnega sklepa o delitvi solastnine (upnice in dolžnikov), v katero so zajete tudi navedene nepremičnine. Sicer pa bi lahko imel pravni interes za uveljavljanje prenosa lastninske pravice na spornih nepremičninah, ki so predmet izvršbe, na njega le zatrjevani novi lastnik, ne pa dolžnika. Sodišču prve stopnje se zato v izpodbijanem sklepu ni bilo treba podrobneje ukvarjati z izpostavljenimi ugovornimi navedbami, ki za odločitev o utemeljenosti ugovora dolžnikov niso bile odločilnega pomena in ne bi mogle vplivati na drugačno prvostopno odločitev (smiselna uporaba prvega odstavka 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na vse obrazloženo je tudi neutemeljena pritožbena graja, v kateri dolžnika ponovno izpostavljata, da naj bi vse svoje premoženje veljavno odstopila svojemu sinu. Upoštevaje pomanjkanje zemljiškoknjižne realizacije navedeni prenos lastninske pravice, tudi če je bil dogovorjen, v razmerju do tretjih (upnice) ne more biti pravno upošteven.

8. Prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Upniku je pravilno priznalo nadaljnje stroške izvršilnega postopka v utemeljeno priglašeni višini (kar niti ni bilo predmet izrecne pritožbene graje). Vse navedeno je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa.