Jedro

Razlog, da je bilo v predmetnem gospodarskem sporu izvedenih že več dokazov, ki jih predlagatelj potrebuje zaradi razjasnitve dejanskega stanja v zvezi z istim škodnim dogodkom, tj. delovno nezgodo, ne ustreza pojmu upravičene koristi v smislu navedenega zakonskega določila.

Pregledovanje in prepisovanje spisov ter spremljanje poteka pravdnega postopka je urejeno v 150. členu ZPP. ZPIZ-2 v tem pogledu predlagatelju vpogleda ne more dati več pravic,

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: predlagatelj) za vpogled v spis zavrne.

2. Zoper citirani sklep je predlagatelj vložil pritožbo ter uveljavljal pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu za vpogled v spis ugodi. Pri tem je v bistvenem navedel, da je svoji zavarovanki A. A. zaradi posledic delovne nezgode z dne 30. 11. 2016 priznal pravice iz invalidskega zavarovanja (nadomestilo za invalidnost), z izplačevanjem katerih mu nastaja škoda in da ima na podlagi 190. in 191. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) pravico do njene povrnitve, in sicer od povzročitelja nezgode oziroma od delodajalca poškodovanega, če je le ta zanemaril ukrepe za varnost in zdravje pri delu ali druge ukrepe, predpisane ali odrejene za varnost ljudi.

Na delodajalca je po navedbah iz pritožbe tudi že naslovil regresno-odškodninski zahtevek, vendar mu je ta odgovoril, da pred Okrožnim sodiščem v Kranju (tj. pred prvostopenjskim sodiščem) poteka sodni spor pod opravilno številko I Pg 242/2018 med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in družbo B., d. o. o., delodajalcem zavarovanke, in da se bodo v zvezi z regresno-odškodninskim zahtevkom v celoti ravnali skladno z odločitvijo sodišča v tej zadevi. Za potrebe razjasnitve dejanskega stanja v zvezi z istim škodnim dogodkom in upoštevaje dejstvo, da je bilo v zadevi I Pg 242/2018 tudi izvedenih že več dokazov, pa predlagatelj meni, da upravičeno prosi za vpogled v predmetni spis. Pri tem kot temelj izrecno navaja določbo petega odstavka 193. člena ZPIZ-2, nadalje pa tudi določbo drugega odstavka 150. člena ZPP.

3. O pritožbi je na temelju prvega odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene (prvi odstavek 150. člena ZPP). Drugim osebam, ki imajo upravičeno korist, se lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. Dokler postopek teče, dovoli to predsednik senata, potem ko je končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma oseba na sodišču, ki ga določi (drugi odstavek 150. člena ZPP).

6. V tem postopku je predlog za vpogled v spis z vlogo z dne 6. 2. 2023 vložil subjekt, ki ni stranka postopka, in sicer Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Tovrstnim osebam je skladno z zgoraj citirano določbo drugega odstavka 150. člena ZPP vpogled v spis mogoče dovoliti le, če imajo za to upravičeno korist. Na primer, pregled in prepis spisa se dovolita osebi, ki je obveščena o pravdi po 204. členu ZPP, ali je imenovana kot prednik po 203. členu ZPP, ali ima pravni interes, da bi šele vstopila v pravdo kot stranski intervenient.1

7. Sodišče prve stopnje je predlog Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Presodilo je, da ugotavljanje dejanskega stanja, ki je podlaga za presojo odškodninske odgovornosti delodajalca oziroma vložitev regresnega zahtevka, ne predstavlja upravičene koristi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v smislu povzete odločbe.

8. Pritožbeno sodišče se z navedeno presojo prvostopenjskega sodišča strinja. V nasprotju s pritožbenimi navedbami Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v tem primeru s predlogom za vpogled v spis ne more uspeti v okviru določbe drugega odstavku 150. členu ZPP. Razlog, da je bilo v predmetnem gospodarskem sporu izvedenih že več dokazov, ki jih predlagatelj potrebuje zaradi razjasnitve dejanskega stanja v zvezi z istim škodnim dogodkom, tj. delovno nezgodo z dne 30. 11. 2016, ne ustreza pojmu upravičene koristi v smislu navedenega zakonskega določila (kar je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje). Kot trdi sam, lahko relevantne podatke oziroma dokaze v zvezi z uveljavljanjem regresnega zahtevka na temelju 190. in 191. člena ZPIZ-2 pridobi neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter iz evidenc naslednjih upravljavcev osebnih in drugih podatkov: inšpektorat za delo, zdravstveni in drugi zavodi, policija ter _drugi državni organi, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti zbirajo različne podatke, ki se nanašajo na pokojninsko in invalidsko zavarovanje._

9. Pritožbeno zatrjevanje zmotne uporabe materialnega prava in sklicevanje na določilo petega odstavka 193. člena ZPIZ-22 pa v pravdnem postopku ni utemeljeno. Navedena določba v konkretnem primeru ne more predstavljati pravne podlage za vpogled v zadevo, ki se vodi med v uvodu navedenima pravdnima strankama. Pregledovanje in prepisovanje spisov ter spremljanje poteka pravdnega postopka je urejeno v 150. členu ZPP. ZPIZ-2 v tem pogledu predlagatelju vpogleda ne more dati več pravic, poleg tega pa sodišče prve stopnje pri vodenju pravdnega postopka ne nastopa kot „_državni organi, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti zbira različne podatke, ki se nanašajo na pokojninsko in invalidsko zavarovanje“._

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi predlagatelja so torej neutemeljeni. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Obravnavano pritožbo je pritožbeno sodišče zato zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 V. Rijavec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 586. 2 Skladno z navedeno zakonsko določbo lahko predlagatelj za namene vodenja postopkov za povračilo škode in neupravičeno pridobljenih sredstev po tem zakonu neodplačno pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter iz evidenc naslednjih upravljavcev osebnih in drugih podatkov: inšpektorat za delo, zdravstveni in drugi zavodi, policija ter drugi državni organi, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti zbirajo različne podatke, ki se nanašajo na pokojninsko in invalidsko zavarovanje.