Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sindikat, ustanovljen po sprejemu ustavnih amandmajev IX in XCII k Ustavi SRS (1974) ter pred sprejemom zakonov za njihovo izpeljavo oziroma pred sprejemom Ustave RS, druga civilno pravna oseba po določbi 6. člena Zakona o prometu z nepremičninami (1976), za katero veljajo omejitve pri prometu z nepremičninami, in je zato nična pogodba o brezplačnem prenosu pravice uporabe na nepremičnini, ki sta jo dne 24. 5. 1990 sklenila Šolski center B. in Sindikat A.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sindikat, ustanovljen po sprejemu ustavnih amandmajev IX in XCII k Ustavi SRS/74 ter pred sprejemom zakonov za njihovo izpeljavo oziroma pred sprejemom Ustave RS, druga civilno pravna oseba po določbi 6. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. l. SRS, št. 19/76), za katero veljajo omejitve pri prometu z nepremičninami, in je zato nična pogodba o brezplačnem prenosu pravice uporabe na nepremičnini, ki sta jo dne 24. 5. 1990 sklenila Šolski center B. in Sindikat A.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan tožnici vrniti kupnino na podlagi petih prodajnih pogodb, in sicer 4.153,31 EUR po pogodbi s T. M., 766,12 EUR po pogodbi z R. B., 737,73 EUR po pogodbi s F. K., 1.416,48 EUR po pogodbi z M. D. in 1.481,85 EUR po pogodbi z I. S., vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 4. 2002 dalje. V preostalem je tožničin zahtevek zavrnilo in ji naložilo, da mora tožencu povrniti pravdne stroške v znesku 56,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo. Ker je pogodba z dne 24. 5. 1990 nična zaradi kršitve prepovedi iz 6. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. l. SRS, št. 19/76, v nadaljevanju ZPN), ni prišlo do veljavnega prenosa pravice uporabe. Nepremičnina je zato ostala družbena lastnina v uporabi dotedanjega imetnika, s 1. 4. 1991 pa je na podlagi 62. člena Zakona o zavodih - ZZ njena lastnica postala tožnica. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi o tem navedlo pravilne in izčrpne razloge, ki jih ni treba ponavljati ali dopolnjevati. Dejstvo, da vknjižbe toženčevega pravnega prednika v zemljiško knjigo ni nihče izpodbijal, za to pravdo ni pomembno. Sodišče prve stopnje je ničnost navedene pogodbe pravilno obravnavalo kot predhodno vprašanje, tožničine denarne zahtevke pa presojalo po pravilih o neupravičeni pridobitvi. Brez pomena je toženčevo sklicevanje na njegovo dobroverno lastniško posest, saj mu je sodišče prve stopnje plačilo zakonskih zamudnih obresti naložilo šele od dneva vložitve tožbe. Toženec je upoštevaje drugi odstavek 362. člena ZPP ugovor zastaranja uveljavljal prepozno. Ker je tožnica denarni zahtevek postavila že v tožbi, je nerazumljiva in protispisna pritožbena trditev, da je ta ugovor lahko uporabil šele potem, ko je tožnica „ničnostni zahtevek spremenila v obogatitvenega“. Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga ni mogoče uspešno uveljavljati brez navedbe ustreznih dejstev (o zapadlosti terjatve in poteku zastaralnega roka). Na ta dejstva se je toženec začel sklicevati šele v ponovljenem postopku in brez pojasnila, zakaj tega ni mogel storiti že prej. Dejstvo, da je tožnica šele v ponovljenem postopku konkretizirala svoj obrestni zahtevek, ne predstavlja takšne ovire. Tožnica je plačilo zamudnih obresti zahtevala že v tožbi, le začetka njihovega teka ni opredelila. V vsakem primeru bi bilo zato treba šteti, da plačilo zamudnih obresti uveljavlja najmanj od vložitve tožbe dalje. Toženčev ugovor se zato ni mogel nanašati le na glavnico. Ko zastara glavna terjatev, zastarajo tudi obresti (344. člen OZ).

3. Toženec predlaga dopustitev revizije zaradi naslednjih pravnih vprašanj: (1) ali je sindikat druga civilno pravna oseba po določbi 6. člena ZPN, za katero veljajo omejitve pri prometu z nepremičninami; (2) ali je pogodba o brezplačnem prenosu pravice uporabe na nepremičnini z dne 24. 5. 1990, ki jo je v času veljavnosti ZPN in po sprejemu ustavnih amandmajev iz leta 1989 (amandama IX in XLV k Ustavi iz leta 1974) in 1990 (XCII amandama) družbenopravna oseba Šolski center B. sklenila s Sindikatom A. nična, ter je s pogodbo družbena lastnina prešla v zasebno lastnino, četudi zakoni za izpeljavo ustavnih amandmajev še niso bili sprejeti; (3) ali je sploh pravilno presojati ničnost pogodbe o brezplačnem prenosu nepremičnine, ki je bila sklenjena po uveljavitvi ustavnih amandmajev, skozi prizmo stare delitve na družbenopravne in civilnopravne osebe, ki jo pozna ZNP, ki je bil v času sklepanja pogodbe že močno zastarel, če ne že protiustaven; (4) ali sodišče lahko odloči o predhodnem vprašanju, ki je ključno za predmetno pravdo, pa te svoje odločitve z ničemer ne obrazloži; (5) ali sodišče lahko odloča o ničnosti pogodbe kot o predhodnem vprašanju, če je bila ničnost iste pogodbe po uradni dolžnosti že predmet sodne presoje ob vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo, ki je temeljil na tej pogodbi; (6) ali je v primeru tožbe na neupravičeno pridobitev utemeljen zahtevek na plačilo kupnin in ne zahtevek na plačilo zneska, za katerega je bila tožena stranka obogatena; (7) ali je tožena stranka v postopku pravočasno podala ugovor zastaranja v delu, ki se nanaša na glavnico, pri čemer je tožeča stranka podala zahtevek na plačilo kupnine, v ponovljenem postopku po razveljaviti sodbe pa se je izkazalo, da gre za zahtevek zaradi neupravičene pridobitve, zoper katerega je tožna stranka takoj ugovarjala zastaranje ter ali v primeru, da zahtevek tožeče stranke ni jasen, ugovor zastaranja in postavitev tozadevne trditvene podlage v ponovljenem postopku prestavlja nedopustno novoto in bi morala tožena stranka v takem primeru sodišču pojasnjevati, zakaj ugovora brez svoje krivde ni mogla podati v prvem postopku; (8) ali je pravilno stališče prvo in drugostopenjskega sodišča, da kondikcijski zahtevki iz nične pogodbe niso podvrženi zastaranju; (9) ali je lahko v kondikcijskih zahtevkih glede teka zamudnih obresti pridobitelj, ki je bil nepošten, obravnavan bolje kot pridobitelj, ki je bil pošten, na način, da obresti, ki so že dosegle glavnico in ki v skladu z odločbo US Up-227/05 prenehajo teči, vseeno tečejo, ker je tožeča stranka tožbeni zahtevek vložila kasneje.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).