Jedro

Načeloma je sicer pritrditi pritožbenemu stališču, da bi moralo sodišče prve stopnje, glede na dokazni predlog tožeče stranke in dejstvo, da je zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke, zaslišati tudi zakonitega zastopnika tožene stranke. Vendar pa procesna kršitev, ko sodišče prve stopnje zakonitega zastopnika tožene stranke ni zaslišalo, ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. V obravnavanem primeru namreč zaradi procesne neaktivnosti tožene stranke, ki se ni odzvala na dopolnitev tožbe tožeče stranke, ni bilo potrebe po dokazovanju po tožeči stranki zatrjevanih dejstev.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 180107/2014 z dne 24. 12. 2014 vzdržalo v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v roku 15 dni znesek 4.209,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2013 dalje do plačila in ji povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 760,25 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka. V pritožbi in njeni pravočasni dopolnitvi nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da je prišlo med pravdnima strankama do dogovora o prevzemu dolga. Graja dokazno presojo, na podlagi katere je sodišče prve stopnje prišlo do takšnega zaključka. Navaja, da bi sodišče prve stopnje skladno z dokaznim predlogom tožeče stranke po zaslišanju strank moralo zaslišati obe stranki, in sicer zakonita zastopnika tako tožeče, kakor tudi tožene stranke. S tem, ko sodišče ni izvedlo zaslišanja zakonitega zastopnika tožene stranke, je kršilo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se nanašajo na dokaz z zaslišanjem strank. Ker tožena stranka v konkretnem primeru ni bila zaslišana, je slednje nedvomno vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj je sodišče tudi zaradi tega zmotno ugotovilo dejansko stanje. V konkretnem primeru pa je sodišče prve stopnje povsem spregledalo z 285. členom ZPP predpisano sodnikovo aktivno vlogo v pravdnem postopku. Kršitev 285. člena ZPP je nedvomno vplivala na odločitev in s tem na pravilnost in zakonitost le te, saj je sodišče tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo izključno iz razloga pomanjkljive trditvene in dokazne podlage na strani tožene stranke. Zaradi kršitve 285. člena ZPP in s tem bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje. S tem, ko sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo odločilnih dejstev, pa je izostala tudi obrazložitev o odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S pritožbenim predlogom se tožena stranka zavzema za spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, ter v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo v pritožbi zatrjevanih niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave.

6. Neutemeljena je pritožbena graja, da je izpodbijana sodba obremenjena s postopkovno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba, ki je predmet pritožbene presoje, ima namreč, glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki mu ni mogoče pripisati zmotnosti in nepopolnosti, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, vse razloge, relevantne za sprejeto odločitev, ki so zadostni in omogočajo preizkus pravilnost in zakonitosti odločitve sodišča prve stopnje.

7. V obravnavanem gospodarskem sporu tožeča stranka uveljavlja zoper toženo stranko plačilo denarne terjatve, sklicujoč se na dejstvo, da je med pravdnima strankama prišlo do dogovora o prevzemu dolga, ki ga je v razmerju do tožeče stranke imela sicer družba I.E. d.o.o., v korist katere je tožeča stranka opravila storitev.

8. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo z obrazložitvijo, da je do prevzema dolga s strani tožene stranke nedvomno prišlo. Oporo za tak zaključek je sodišče prve stopnje našlo v dejstvih: da sta pooblaščenec in družbenik tožene stranke I.E. d.o.o. isti osebi; da tožena stranka prejetega računa nikoli ni zavrnila; da sta se o stornaciji računa dogovarjala zakonita zastopnika pravdnih strank, kar je razvidno iz elektronskega sporočila; da je o načinu plačila z dogovorom prepričljivo izpovedal zakoniti zastopnik tožeče stranke, medtem ko tožena stranka zaslišanja zakonitega zastopnika ni predlagala, izpovedbi zaslišanega prokurista, da je bil račun zavrnjen, pa sodišče prve stopnje, zaradi nepredložitve dokaza o tem, ni verjelo.

9. Načeloma je sicer pritrditi pritožbenemu stališču, da bi moralo sodišče prve stopnje, glede na dokazni predlog tožeče stranke in dejstvo, da je zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke, zaslišati tudi zakonitega zastopnika tožene stranke. Vendar pa procesna kršitev, ko sodišče prve stopnje zakonitega zastopnika tožene stranke ni zaslišalo, ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. V obravnavanem primeru namreč zaradi procesne neaktivnosti tožene stranke, ki se ni odzvala na dopolnitev tožbe tožeče stranke, ni bilo potrebe po dokazovanju po tožeči stranki zatrjevanih dejstev.

10. V skladu z določbami 214. člena ZPP ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala, pri čemer se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana.

11. Kot izhaja iz podatkov spisa je tožeča stranka, potem ko je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi zanikala poslovni odnos s tožečo stranko in zavzemala stališče, da je prišlo do pomote oziroma zaradi podobnosti imen tožene stranke in I.E. d.o.o. do zamenjave subjektov, je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe obrazloženo pojasnila naravo spornega razmerja med strankama in izvor oziroma podlago njene terjatve do tožene stranke. Tožena stranka, ki ji je bila vloga z dopolnitvijo tožbe vročena, na zatrjevana dejstva tožeče stranke ni podala nobene pisne vloge, trditev tožeče stranke pa tudi ni zanikala na naroku za glavno obravnavo dne 3. 6. 2015. Dejstva, ki jih je tožeča stranka navajala v dopolnitvi tožbe in s katerimi je zatrjevala obstoj dogovora o prevzemu dolga, so se zaradi procesne neaktivnosti tožene stranke štela za priznana. V tem pogledu zato tudi ni bilo nobene potrebe po njihovem dokazovanju z listinami oziroma z zaslišanjem strank.

12. Sodišče prve stopnje je sicer kljub navedenemu izvajalo dokazni postopek in zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke ter prokurista tožene stranke. Slednji je sicer v izpovedbi zanikal dogovor o prevzemu dolga med strankama, vendar njegova izpovedba nima dokazne vrednosti. Izvajanje dokazov je namreč namenjeno dokazovanju dejstev, ki jih je stranka dolžna pred tem najprej zatrjevati, saj so samo dejstva, ki jih stranka obrazloženo navaja, predmet presoje, tako v vsebinskem kot procesnem pogledu. Na izpovedbe o dejstvih, ki niso bila zatrjevana, sodišče tudi ne more opreti svoje odločitve. Zato tudi morebitna izpovedba zakonitega zastopnika tožene stranke, četudi bi sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z njegovim zaslišanjem, glede na opisano procesno situacijo ne bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. V luči obrazloženega zato sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno izvajati materialno procesnega vodstva, za kar se neutemeljeno zavzema tožena stranka v pritožbi.

13. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker le ti niso bili priglašeni.