Jedro

V postopku za nadomestitev globe se od storilcev pričakuje večja aktivnost, saj gre za njihovo korist in interes, da se plačilo globe nadomesti z odpravo določene naloge v splošno korist. Storilčeva neaktivnost v tem postopku in neodzivanje na pozive sodišča za predložitev dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče odločiti o storilčevem predlogu za nadomestitev globe, kažejo na storilčevo nepripravljenost za opravo nalog in na pomanjkanje interesa za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist.

Izrek

Pritožba storilca prekrška se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist oziroma v korist samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju predlog za nadomestitev globe) in storilcu naložilo v plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec prekrška, ki v pritožbi navaja, da že od novembra 2010 ni več zaposlen pri D. M. D. in od takrat ne prejema nobenih dohodkov, saj je bil v tem času tudi črtan iz evidence brezposelnih oseb. Že v letu 2010 je izčrpal vsa razpoložljiva sredstva in mu je bil blokiran bančni račun z odredbo DURS. Ker mu je že nastala velika finančna luknja, sodišče prosi, da preveri dejansko stanje in mu omogoči nadomestitev globe. V pritožbi se tudi opravičuje za nastalo zamudo pri komuniciranju s sodiščem in k pritožbi prilaga zahtevana potrdila.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o prekrških (ZP-1) v čl. 19/V določa, da storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Takšen predlog lahko storilec vloži hkrati z ugovorom zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora, namesto ugovora, pa tudi kasneje po prejemu poziva za nastop prestajanja uklonilnega zapora in celo med prestajanjem uklonilnega zapora. Ne glede na to, kdaj storilec vloži predlog za nadomestitev globe, se v tem postopku zahteva od storilca, da v postopku uveljavlja razloge, zaradi katerih predlaga nadomestitev globe in tudi predlaga dokaze za svoje trditve. Za storilca so določena aktivna ravnanja (vložitev predloga, predložitev dokazov), na podlagi katerih lahko sodišče odloči o upravičenosti izvršitve uklonilnega zapora oziroma nadomestitve globe z opravo določene naloge v splošno korist (glej komentar Petre Čas k 19. čl. ZP-1 v Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 116).

V postopku s storilčevo vlogo za nadomestitev globe je sodišče prve stopnje po poizvedbah, ki jih je opravilo v skladu s III. odst. 202. c čl. ZP-1 v letu 2010, ugotovilo, da je storilec od 18.2.2010 zaposlen pri D. M. D. v L., da je lastnik osebnega avtomobila letnik 1988, da živi v skupnem gospodinjstvu pri starših in da nima vzdrževanih družinskih članov. Glede na ugotovitve o storilčevi zaposlitvi, je sodišče prve stopnje storilca z dopisom z dne 23.11.2010, ki mu je bil vročen 1.12.2010, pozvalo, da sodišču posreduje dokazilo o mesečnih dohodkih in ga pri tem opozorilo, da v kolikor v roku 8 dni sodišču ne bo posredoval dokazilo o zadnjih treh mesečnih dohodkih, bo sodišče njegov predlog za nadomestitev globe zavrnilo. Storilec niti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa sodišču ni posredoval zahtevanih podatkov, zato je sodišče prve stopnje zaključilo, da storilec z ničemer ni dokazal sedanjega premoženjskega stanja, ki se je od dneva vložitve predloga za nadomestitev globe spremenilo, saj se je v tem času zaposlil. Ob ugotovitvah, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je takšen zaključek prvostopenjskega sodišča utemeljen in je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo storilčev predlog za nadomestitev globe, pri čemer velja zlasti poudariti, da je storilec po podatkih, s katerimi je razpolagalo sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijanega sklepa, bil še vedno zaposlen pri D. L. in ni imel preživninskih obveznosti do nikogar, hkrati pa je živel v skupnem gospodinjstvu s starši. Pritožbene navedbe, v katerih storilec izpostavlja, da je že od novembra 2010 ponovno brezposeln in da torej ni več zaposlen pri D. L. predstavljajo pritožbeno novoto, za katero pa storilec ni izkazal, da teh navedb brez svoje krivde ni mogel uveljavljati prej tekom postopka (III. odst. 157. čl. ZP-1). Glede na zgoraj opisano je razvidno, da je storilec bil brezposeln že v času, ko je prejel poziv sodišča prve stopnje k predložitvi plačilnih list za zadnje tri mesece. S tem mu je bila dana možnost, da tekom postopka uveljavlja ta dejstva, pa tega ni storil. Teh navedb zato pritožbeno sodišče kot nedovoljene pritožbene novote ne more upoštevati. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj se v postopku za nadomestitev globe od storilcev pričakuje večja aktivnost, saj gre za njihovo korist in interes, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist. Storilčeva neaktivnost v tem postopku in neodzivanje na pozive sodišča kažejo na storilčevo nepripravljenost za opravo nalog in na pomanjkanje interesa za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist. Ker tudi pritožbene navedbe o tem, da je že v letu 2010 izčrpal vsa razpoložljiva denarna sredstva in ima blokiran bančni račun predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, tudi teh navedb pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Storilčeva pritožba je tako neutemeljena, saj je glede na dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v postopku s storilčevim predlogom za nadomestitev globe, odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (III. odst. 163. čl. ZP-1).

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi I. odst. 147. čl. ZP-1 odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.