Up-53/01

3. 4. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 3. aprila 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper:

se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija:

Zatrjuje kršitev 2. člena, drugega odstavka 14. člena in 23. člena Ustave, kršitev 45. in 47. člena Evropske listine temeljnih pravic ter kršitev določb Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) in Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 - ZVCP). Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodi in nezakonite sodne odločbe odpravi, zlasti sklep o zavrženju zahteve za obnovo postopka, ter vrne zadevo pristojnemu organu oziroma neposredno dovoli obnovo postopka.

Ena od predpostavk za vložitev ustavne pritožbe je po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) izčrpanost vseh pravnih sredstev. Praviloma se ustavna pritožba lahko vloži, ko so izčrpane vse redne in izredne pravne poti, s katerimi se lahko popravijo ali odpravijo kršitve ustavnih pravic. Po drugem odstavku 51. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP se zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti. Glede na navedeno je zoper pravnomočno sodbo in zoper pravnomočen sklep o zavrženju zahteve za obnovo postopka dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.

Pritožnik sam navaja, da zoper pravnomočno obsodilno sodbo ni vložil zahteve za varstvo zakonitosti. Ali je navedeno izredno pravno sredstvo vložil zoper izpodbijani sklep o zavrženju zahteve za obnovo postopka, pritožnik, kljub pozivu za izkaz izčrpanosti pravnih sredstev, ne navaja niti ne predlaga obravnave ustavne pritožbe zoper navedeni sklep pred izčrpanjem izrednega pravnega sredstva. Ker mu je bil izpodbijani sklep, kot je razvidno iz njegove vloge, vročen dne 19. 1. 2001, pa je treba ugotoviti, da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti še vedno odprt.

Izpodbijano odločbo o zavrnitvi prošnje za odlog izvršitve kazni zapora je predsednik okrožnega sodišča izdal v upravnem postopku (prvi odstavek 8. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - Uradni list RS, št. 22/2000 - ZIKS-1). Zoper odločbe, izdane v upravnem postopku, je po 1. členu Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) dovoljen upravni spor. Pritožnik ni izkazal, da je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu.

Ker pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe ni izčrpal pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo, oziroma tega vsaj ni izkazal, je Ustavno sodišče ugotovilo, da procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana in je ustavno pritožbo v celoti zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk