Jedro

Predmet tega spora je vprašanje ali je stanovanje, ki je bilo z izpodbijano odločbo dodeljeno tožniku kot drugo primerno neprofitno stanovanje, v katerega se mora preseliti, primerno stanovanje v smislu 106. člena SZ-1. Po tej določbi lahko lastnik odpove stanovanje najemniku iz nekrivdnih razlogov, vendar mu mora priskrbeti drugo primerno stanovanje. V primeru spora o primernosti stanovanja pa odloča sodišče v nepravdnem postopku. Opisana ugotovitev pomeni, da Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, pač pa je pristojno Okrajno sodišče v Tolminu.

Izrek

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi v reševanje pristojnemu Okrajnemu sodišču v Tolminu.

Obrazložitev

1. Tožnik je kot sin nekdanje najemnice občinskega stanovanja na naslovu A. po njeni smrti zaprosil za nadaljevanje najemnega razmerja. Občina Tolmin, Oddelek za gospodarstvo, negospodarstvo in finance (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z odločbo, št. 352-0006/2017 z dne 27. 6. 2017 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) odločila, da je tožnik upravičen do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno stanovanje brez javnega razpisa, nadalje pa odločila, da se mu dodeli drugo primerno neprofitno stanovanje na naslovu B. (1. točka izreka). Določila je, da se mora tožnik v nadomestno stanovanje preseliti najkasneje do 31. avgusta 2017 (2. točka izreka) in da posebni stroški postopka niso nastali (3. točka izreka). Svojo odločitev je prvostopenjski organ utemeljil ob smiselni uporabi 106. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1).

2. Tožnik je zoper odločitev prvostopenjskega vložil pritožbo, in sicer je izpodbijal 1. točko izreka odločbe v delu, kjer je bilo odločeno, da se mu dodeli drugo primerno neprofitno stanovanje (drugi odstavek 1. točke) ter 2. točko izreka. 1. točke izreka odločbe v delu, s katerim je bilo odločeno, da je tožnik upravičen do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno stanovanje brez javnega razpisa (prvi odstavek 1. točke), tožnik s pritožbo ni izpodbijal. O njegovi pritožbi je odločil Župan Občine Tolmin, ki jo je z odločbo z dne 10. 8. 2017 zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.

3. Tožnik je, skladno s pravnim poukom, zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu, in sicer, enako kot v pritožbi, izpodbija odločitev o tem, da se mu dodeli drugo primerno stanovanje na naslovu B. in da se mora preseliti v nadomestno stanovanje najkasneje do 31. avgusta 2017. Tožnik predlaga, naj se v tem delu izpodbijana odločba odpravi ter vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, svoj tožbeni zahtevek pa utemeljuje s trditvijo, da stanovanje, v katerega naj bi se preselil, ni primerno stanovanje v smislu 106. v zvezi z 10. členom SZ-1. 4. Predmet spora je torej vprašanje ali je stanovanje, ki je bilo z izpodbijano odločbo dodeljeno tožniku kot drugo primerno neprofitno stanovanje, v katerega se mora preseliti, primerno stanovanje v smislu 106. člena SZ-1. Po tej določbi namreč lahko lastnik odpove stanovanje najemniku iz nekrivdnih razlogov, vendar pa mu mora priskrbeti drugo primerno stanovanje. V primeru spora o primernosti stanovanja odloča sodišče v nepravdnem postopku. Opisana ugotovitev pomeni, da Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za odločanje o tej zadevi, pač pa je pristojno Okrajno sodišče v Tolminu.

5. Po določbi 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na stvarno pristojnost ter zadevo, po tem, ko postane odločitev o njegovi stvarni nepristojnosti pravnomočna, odstopiti pristojnemu sodišču (23. člen ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1).

6. Na podlagi opisanih ugotovitev je sodišče odločilo, da Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje o tožnikovi tožbi (I. točka izreka), pač pa je pristojno Okrajno sodišče v Tolminu, ki mu bo, po pravnomočnosti tega sklepa, tožnikovo tožbo odstopilo v pristojno reševanje (II. točka izreka).