Jedro

Preživninska terjatev mld. otroka zoper toženca je bila prijavljena v osebnem stečaju, vendar jo je stečajni upravitelj prerekal, prav iz razloga, ker se je vodil postopek za določitev preživnine, o katerem je odločalo prvo sodišče z izpodbijano sodbo. Iz navedenega razloga prijava terjatve mld. otroka, iz naslova plačila preživnine v postopku osebnega stečaja toženca, nima pravnih učinkov v tem pravdnem postopku, v katerem je prvo sodišče določilo preživninsko obveznost toženca do uvedbe postopka osebnega stečaja, kakor tudi njegovo preživninsko obveznost za čas po uvedbi postopka osebnega stečaja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan za mld. T. S., roj. 29. 5. 1996, plačevati mesečno preživnino in sicer: od 18. 11. 2009 do 1. 1. 2010 360,00 EUR, od 1. 1. 2010 do 1. 9. 2011 385,00 EUR, od 1. 9. 2011 do 1. 1. 2012 400,00 EUR, od 1. 1. 2012 do 1. 8. 2013 442,00 EUR in od 1. 8. 2013 dalje 400,00 EUR (točka I). Do pravnomočnosti sodbe zapadle mesečne zneske preživnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega preživninskega obroka dalje je toženec dolžan plačati v roku 30 dni, v bodoče dospele obroke preživnine pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega preživninskega obroka dalje do plačila (točka II). Preživnino je toženec dolžan nakazati na osebni račun zakonite zastopnice (točka III v zvezi s popravnim sklepom). Tako določeno preživnino je dolžan toženec plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, od tedaj dalje pa v skladu z obvestilom centra za socialno delo o uskladitvi preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov na podlagi sklepa vlade RS (točka IV). Višji tožbeni zahtevek je prvo sodišče zavrnilo (točka V) ter še odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka (točka VI).

2. Toženec izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da prvo sodišče pri določitvi preživninske obveznosti ni upoštevalo, da je toženec v osebnem stečaju, čeprav je vpogledalo v sklep o začetku osebnega stečaja. Toženec nima premoženja, s katerim bi lahko plačeval preživnino, od novembra 2009 pa nima dohodkov. Od decembra 2012 prejema le socialno pomoč v višini 250,00 EUR, z inštrukcijami pa je dodatno zaslužil 200,00 EUR. Toženca preživlja njegova mati, pri kateri živi, uporablja pa tudi njen avtomobil. Irelevantna je zato ugotovitev prvega sodišča, da toženec živi v hiši, katere vrednost je nadpovprečna in da vozi dober avtomobil, saj ni lastnik hiše in avtomobila. Toženec ne more preživljati samega sebe, zato ne more preživljati tudi otroka. Prvo sodišče bi moralo pridobiti podatke o toženčevem premoženjskem stanju od stečajne upraviteljice, če niso zadostovale listine, ki se nahajajo v spisu. Prvo sodišče je kršilo določbe pravdnega postopka, ker se navaja kot tožnica Z. K., v izreku pa je upravičenka do preživnine mladoletna T. S. Za zahtevek za določitev preživnine ni aktivno legitimirana tožnica, kar potrjuje sodna praksa v sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 423/99. V preživninskih pravdah starši opravljajo dejanja le kot zakoniti zastopniki. Na podlagi določbe 245. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2) z začetkom postopka osebnega stečaja prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov in preidejo na stečajnega upravitelja, ki pridobi pooblastilo za zastopanje stečajnega dolžnika in za vodenje njegovih poslov tudi v takem postopku, kot je določitev preživninske obveznosti stečajnega dolžnika. Toženca bi zato morala zastopati stečajna upraviteljica. Tako na aktivni kot na pasivni strani je prišlo do napačnega zastopanja. Preživninska terjatev je bila prijavljena tudi v postopku osebnega stečaja toženca, kar pomeni, da je podana litispedenca.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo ter pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pri tem pa je vzorno obrazložilo mesečne potrebe mld. otroka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, niso pa podane tudi kršitve postopka, na katere opozarja pritožba. Aktivna legitimacija tožnice ni sporna, ker se je pravdni postopek vodil tudi zaradi dodelitve mld. otroka v varstvo in vzgojo roditelju (3), hkrati pa tudi za določitev preživnine. V pravdi zaradi dodelitve otroka po razpadu izvenzakonske skupnosti je otrokova mati aktivno legitimirana, da otrokovega očeta toži tudi na plačilo preživnine (4). Ob vložitvi tožbe je bilo med pravdnima strankama sporno, kateremu od roditeljev bo otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, zato otrok še ni imel zakonitega zastopnika, zato v takšnem izjemnem primeru sodna praksa dopušča, da roditelj v tožbi poleg dodelitve otroka v varstvo in vzgojo, lahko zahteva od drugega roditelja tudi plačilo preživnine v korist mld. otroka.

6. Na podlagi 386. člena ZFPPIPP se je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost toženca kot stečajnega dolžnika omejila le v obsegu, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, hkrati pa brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, ne sme odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, ne more se tudi odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. Na podlagi določbe 245. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov (primerjaj tudi z drugim odstavkom 97. člena ZFPPIPP). Iz stečajne mase se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve plačajo terjatve do stečajnega dolžnika iz naslova plačila zakonite preživnine (390. člen ZFPPIPP). Preživninska terjatev mld. otroka zoper toženca je bila prijavljena v osebnem stečaju, vendar jo je stečajni upravitelj prerekal, prav iz razloga, ker se je vodil postopek za določitev preživnine, o katerem je odločalo prvo sodišče z izpodbijano sodbo. Iz navedenega razloga prijava terjatve mld. otroka, iz naslova plačila preživnine v postopku osebnega stečaja toženca, nima pravnih učinkov v tem pravdnem postopku, v katerem je prvo sodišče določilo preživninsko obveznost toženca do uvedbe postopka osebnega stečaja, kakor tudi njegovo preživninsko obveznost za čas po uvedbi postopka osebnega stečaja. Ker je stečajni upravitelj prerekal terjatev mld. otroka iz naslova plačila preživnine, mld. otrok v stečajnem postopku ni pridobil izvršilnega naslova, pa tudi, če bi stečajni upravitelj takšno terjatev priznal, bi bilo sodišče v postopku določitve preživnine dolžno postopati v okviru določbe drugega odstavka 408. člena ZPP.

7. Iz obsežne listinske dokumentacije v spisu (formalno) izhaja, da toženec nima premoženja, kar potrjuje tudi uvedba postopka osebnega stečaja zoper toženca. Pritožba očita prvemu sodišču, da bi lahko pridobilo dodatne podatke o premoženjskem stanju toženca od stečajne upraviteljice, če listinska dokumentacija v spisu ni zadoščala za ugotovitev, da toženec nima premoženja, s katerim bi lahko poravnal določeno preživninsko obveznost. Toženec je v osebnem stečaju, iz seznama preizkušenih terjatev izhaja, da je skupna vrednost prijavljenih terjatev 1.552.667,46 EUR, kar formalno potrjuje trditve toženca, da nima premoženja, saj tudi ni zaposlen in mesečno prejema le socialno pomoč v višini 250,00 EUR. Dokazni postopek (posebej zaslišanje pravdnih strank) pa prepričljivo potrjuje ugotovitve prvega sodišča, da natančno ni mogoče ugotoviti finančnih zmožnosti pravdnih strank, zaradi nepreglednega lastništva (ne)premičnin in njunega poslovanja v okviru pridobivanja finančnih sredstev. Prvo sodišče zato pravilno ugotavlja, da bi takšno ugotavljanje dejanskega stanja postopek po nepotrebnem zavleklo, kar ne bi bilo v korist otroka, odločilna pa je ugotovitev prvega sodišča, da je bilo na podlagi razpoložljivih dokazov mogoče prepričljivo oceniti materialne in pridobitne možnosti pravdnih strank (5). Tudi pritožbeno sodišče je prepričano, da bosta pravdni stranki lahko krili breme mesečne preživninske obveznosti do mld. otroka, kot jo je med pravdni stranki razdelilo prvo sodišče. Pri razmejitvi preživninskega bremena med pravdni stranki je prvo sodišče pravilno upoštevalo finančne zmožnosti roditeljev in okoliščino, da bo breme varstva in vzgoje na tožnici.

8. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da je terjatev mld. otroka iz naslova preživnine v postopku osebnega stečaja toženca prednostna, kar pomeni, da se bo preživninska obveznost toženca lahko poravnala pred plačilom obveznosti toženca do ostalih upnikov, zato je odločilna okoliščina, ali ima toženec zmožnosti in sposobnosti zagotoviti denarna sredstva za lastno preživljanje in preživljanje otroka za vtoževano obdobje, kljub uvedbi osebnega stečaja. Toženca preživlja njegova mati, ki mu omogoča zadovoljevanje nadstandardnih potreb, kar pomeni, da je na tožencu predvsem finančno breme, da pokrije potrebe otroka. Toženec zatrjuje, da nima finančnih sredstev, hkrati ne oporeka mesečnim potrebam otroka, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Ob tem ne gre prezreti, da je toženec v nasprotni tožbi od tožnice zahteval plačilo preživnine za mld. otroka v višini 2.000,00 EUR mesečno, v okviru trditvene podlage pa je le navedel, da naj prvo sodišče pri določitvi preživnine „upošteva dejstvo, da otrok v prvi vrsti potrebuje najosnovnejša sredstva za preživetje, nato pa bo potreboval sredstva za šolanje in razvedrilo“, takšno višino preživnine pa je zahteval od tožnice v času, ko so bili računi pravnih oseb toženca že blokirani (6). Tudi tožnikove poslovne aktivnosti niso v celoti prekinjene, saj dela v tujini na finančno investicijskem projektu, pritožba pa ne prereka ugotovitev prvega sodišča, da ni verjetno, da za tako delo ne bi bil plačan. Pravilna je tudi dokazna ocena sodišča prve stopnje, da toženec ni prepričljiv v svoji izpovedbi, saj se je s pavšalnimi odgovori izogibal natančnim odgovorom na vprašanja, s katerimi so se ugotavljala dejstva, vezana na finančne zmožnosti toženca. Pritožba tudi ne izpodbija dokaznega sklepanja sodišča prve stopnje, da v bančnih izpiskih niso razvidni prilivi glede financiranja potovanj v Liechtenstein, kar po pravilni dokazni oceni prvega sodišča kaže, da ima toženec še kakšen bančni račun v tujini, bodisi, da posluje z gotovino. Toženec tudi ne prereka ugotovitev prvega sodišča, da redna potovanja v tujino zaradi dela na finančnem investicijskem projektu kažejo, da je njegovo finančne stanje boljše, kot ga želi prikazati. Toženec je ohranil poslovne povezave, saj je bil pred osebnim stečajem uspešen podjetnik. Iz trditvene podlage pravdnih strank izhaja, da sta ustvarila obsežno premoženje, življenje družine pa je bilo ves čas nadstandardno, kar nenazadnje kaže preživninski zahtevek toženca iz nasprotne tožbe, šolanje otroka v ZDA, uporaba prestižnih avtomobilov in način življenja, ki se kljub osebnemu stečaju toženca ni bistveno spremenil. Toženec prejema socialno pomoč v višini 250,00 EUR, ker formalno izkazuje, da nima sredstev za življenje, kljub nadstandardnemu slogu življenja, zato je tudi pritožbeno sodišče iz obrazloženih razlogov prepričano (enaka dokazna ocena pa izhaja tudi iz sodbe prvega sodišča), da toženec pridobiva dodatne dohodke oziroma bi glede na poslovne in druge sposobnosti (npr. inštrukcije) lahko pridobival dodatna finančna sredstva, s katerimi bi (bo) lahko brez težav plačeval določeno preživninsko obveznost. 9. Pritožba ni utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Toženec ni priglasil stroškov pritožbenega postopka, tožnica pa je priglasila stroške za odgovor na pritožbo, ki pa niso bili potrebni, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju ZFPPIPP.

(3) Do sklenitve sodne poravnave dne 1. 10. 2012 je med pravdni stranki obstajal spor o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo.

(4) Primerjaj s sklepom Vrhovnega sodišča RS II Ips 174/2003 z dne 15. 5. 2003 ter s sodbo in sklepom Vrhovnega sodišča RS II Ips 536/2009. (5) V tem delu se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na ugotovitve prvega sodišča iz 11. točke sodbe.

(6) Glej stran 29 sodnega spisa. Okoliščine, da se je postopek osebnega stečaja pričel 15. 12. 2010, nasprotna tožba pa je bila vložena 12. 1. 2010, ko so bili računi družb last toženca po njegovih navedbah že blokirani ter umik nasprotne tožbe 6. 1. 2011, ne spreminjajo ugotovitev, da sta roditelja zagotavljala mld. otroku kritje nadstandardnih potreb tudi v času, ko so bili računi na družbah toženca že blokirani.