Jedro

Neutemeljeno se pritožba zavzema, da mora toženka izkazati, da je svojemu pooblaščencu poravnala priglašene stroške, in da bi lahko le tako izkazani stroški bili podlaga za plačilo stroškov pooblaščencu.

V skladu s 155. členom ZPP sodišče odloči o stroških, ki jih mora stranka povrniti nasprotni stranki, in sicer se priznajo zgolj tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo. Pri tem sodišče odloča po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrado odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi. In prav slednje je storilo sodišče prve stopnje, ki je o stroških toženke, ki jo zastopa odvetnik, odločilo na podlagi predpisane Odvetniške tarife.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke (v nadaljevanju toženke) v višini 3.220,53 EUR.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo zmotno uporabilo, tožnik je upravičenec do brezplačne pravne pomoči in ne more poravnati teh stroškov, poleg tega je dejansko stanje zmotno ugotovljeno, ker stroški v takšni višini niso nastali, pa tudi sam sklep je nerazumljiv in se ne da preizkusiti. Stroški so odmerjeni neutemeljeno, saj toženki takšni stroški niso nastali oziroma ni izkazala, da jih je poravnala svojemu pooblaščencu. Sicer pa je sam sklep preuranjen, saj je podan predlog za dopustitev revizije, po potrebi pa bo tožnik vložil tudi ustavno pritožbo in tožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijan sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da toženki ne pripadajo nobeni stroški, podredno pa, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

5.Zmotno meni pritožnik, da mu sodišče ne more naložiti stroškov, nastalih v predmetnem postopku, ker je upravičen do brezplačne pravne pomoči. Slednje zgolj pomeni, da tožnik ne krije svojih stroškov postopka, upravičenost do brezplačne pravne pomoči pa ga ne razbremenjuje povrnitve stroškov nasprotni stranki. Po 9. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) dodeljena brezplačna pravna pomoč namreč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke.

6.Sicer pa je s sodbo P 367/2023 z dne 9. 7. 2024, v zvezi s sodbo VSM I Cp 985/2024 z dne 4. 3. 2025, s katero je bil zavrnjen zahtevek tožnika, bilo odločeno, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje v celoti.

7.Tako je, s sedaj izpodbijanim sklepom, sodišče prve stopnje odločilo zgolj še o višini stroškov, katere je tožnik dolžan povrniti toženki. Sodišče prve stopnje je v 7. točki obrazložitve natančno pojasnilo, katere stroške je toženki priznalo in katere ne, tako da nima prav pritožba, da same obrazložitve ni, oz. da se sklep ne da preizkusiti.

8.Neutemeljeno se pritožba zavzema, da mora toženka izkazati, da je svojemu pooblaščencu poravnala priglašene stroške, in da bi lahko le tako izkazani stroški bili podlaga za plačilo stroškov pooblaščencu.

9.V skladu s 155. členom ZPP sodišče odloči o stroških, ki jih mora stranka povrniti nasprotni stranki, in sicer se priznajo zgolj tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo. Pri tem sodišče odloča po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrado odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi. In prav slednje je storilo sodišče prve stopnje, ki je o stroških toženke, ki jo zastopa odvetnik, odločilo na podlagi predpisane Odvetniške tarife. Tako sodišče odloča o stroških pravdnih strank na podlagi predloženega stroškovnika, pri tem pa stranki ni potrebno predložiti dokazila o tem, da je svojemu pooblaščencu pravdne stroške, tudi poravnala. Povračilo namreč predpostavlja, da so stranki, stroški, jih uveljavlja od nasprotne stranke dejansko tudi nastali.

10.Nadalje je za predmetni postopek povsem nerelevantno, da pritožnik namerava izpodbijati pravnomočno odločitev pred Vrhovnim sodiščem RS oziroma Ustavnim sodiščem in Evropskim sodiščem za človekove pravice. Stranka je namreč upravičena do plačila celotnih stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje na podlagi pravnomočne sodbe P 367/2023 z dne 9. 7. 2024 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 985/2024 z dne 4. 3. 2025.

11.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP, pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12.Pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

-------------------------------

1VSL sodba I Cp 1950/2020 z dne 3. 12. 2020, VSC sklep I Ip 80/2020 z dne 9. 4. 2020.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 155 Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.