Jedro

Največji interes ločitvenih upnikov je, da se doseže čim višja cena pri prodaji in s tem višja razdelitvena masa. Nenazadnje je to ugodnejše tudi za navadne upnike, ki so lahko poplačani v toliko manjšem deležu, ko v splošni razdelitveni masi participirajo tudi upniki, ki so sicer imeli ločitveno pravico, pa niso dosegli celotnega poplačila iz posebne stečajne oziroma razdelitvene mase. V obravnavani zadevi gre tudi za zelo specifično premoženje (mega kino center), kjer je krog kupcev že tako ali tako omejen.

V skladu s 47. členom ZFPPIPP sta pomembna tako višina plačila upnikov kot tudi roki za plačilo njihovih terjatev. Višje sodišče se tudi sedaj (kot že v sklepu Cst 13/2022) strinja, da je v tej fazi postopka pomembnejša višina plačila terjatev. Nenazadnje gre tu predvsem za plačilo zavarovane terjatve upnika D. d. o. o., ki ima prvi vrstni red plačila iz te posebne stečajne mase in katerega terjatev bo le delno plačana, tudi če bo dosežena prodajna cena v višini izklicne cene. Ta upnik, ki bo tako edini (delno) poplačan iz te stečajne mase, pa je tako k izklicni ceni kot tudi varščini dal pozitivno mnenje. Na pritožnika, ki ima kasnejši vrstni red poplačila, pa ta prodaja niti v ničemer ne bo vplivala, vsaj glede roka poplačila ne, ki ga pritožba še posebej izpostavlja kot del načela iz 47. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnina stečajnega dolžnika, vpisana v katastrski občini z ID znakom ..., in sicer parcele ... v velikosti 10.292 m², na kateri je zgrajen poslovni objekt X v ... na naslovu ..., pri čemer ima poslovni objekt v GURS ID oznako ... in v naravi predstavlja ... center X, proda na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini 6.400.000,00 EUR, varščina pa v višini 640.000,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je tržna cena previsoka v cenilnem poročilu mag. A. A., nepremičnina pa se prodaja po likvidacijski vrednosti, ocenjeni v poročilu B. B., ki je tržno in likvidacijsko vrednost ocenila še višje. V podkrepitev svojih navedb je upnik že predložil preliminarno strokovno mnenje sodnega cenilca C. C., podal je tudi mnenje o cenitvi A. A. Sodišče prve stopnje je postavilo previsoko (nerealno) izklicno ceno in posledično previsoko varščino. Z določitvijo realne izklicne cene in varščine je namreč zagotovljeno maksimiranje na dražbi dosežene prodajne cene, saj se sicer zožuje krog potencialnih kupcev, s tem pa je lahko dosežena bistveno nižja prodajna cena in bi se dražbe lahko udeležil tudi le en kupec, ki tako ne bi imel nobene konkurence. To pa je v škodo ločitvenim upnikom, ki so zainteresirani za to, da se premoženje proda po najvišji možni ceni. Da je izklicna cena postavljena previsoko, dokazuje tudi dejstvo, da na prvi javni dražbi ni bilo nobenega kupca. S tem je sodišče prve stopnje kršilo načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov iz 47. člena ZFPPIPP, saj se tako zožuje krog potencialnih kupcev in tako na dražbi niso zagotovljeni pogoji za dosego najvišje možne prodajne cene. Po tem načelu je treba zagotoviti tudi najugodnejše roke za plačilo terjatev upnikov. Tak način pripelje do zavlačevanja postopka. Tudi nižja izklicna cena omogoča njeno zviševanje. Izklicna cena bi tako morala biti določena v višini 5.063.000,00 EUR, kar bi jo približalo realni tržni vrednosti in s tem povečalo možnost uspešne dražbe ter dosego najvišje možne prodajne cene.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da je v bistvenem enaka pritožbi zoper sklep o prvi prodaji, o čemer je višje sodišče že odločilo. Navaja, da zakon sodišča ne omejuje pri določitvi višje cene, kot je ocenjena vrednost, ki predstavlja le orientacijsko vrednost. Potrebno je najti sorazmerje med čim boljšim unovčenjem stečajne mase in hitrostjo postopka, pri čemer je treba dati prednost prvemu. Tudi v postopku prve prodaje je bil izkazan interes za nakup, čeprav na dražbi ni bilo nobenega kupca, kar je za prvo dražbo normalno pri nepremičninah večje vrednosti. Konkretna nepremičnina je tudi strogo namenska, zaradi česar je potencialni krog kupcev zelo ozek, ne zožujeta pa ga izklicna cena in varščina. Poplačila pa bo tako ali tako od ločitvenih upnikov deležen le prvi, ki ima izkazane terjatve v višini 16.500.000,00 EUR. Gre le za hipotetično teoretiziranje. Časovno oviro normalnemu poteku prodaje pa predstavljajo ravno takšne nepotrebne pritožbe (prejšnja pritožba je postopek prodaje zavlekla za skoraj dva meseca. Na enake pritožbene navedbe je višje sodišče že celovito odgovorilo v sklepu Cst 13/2022 z dne 9.2.2022, in sicer v 14. točki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče pritrjuje upravitelju, da pritožnik tudi v tej pritožbi kot bistvena izpostavlja ista vprašanja, na katera je višje sodišče odgovorilo že v sklepu Cst 13/2022 z dne 9.2.2022 v 14. točki obrazložitve. Največji interes ločitvenih upnikov je, da se doseže čim višja cena pri prodaji in s tem višja razdelitvena masa. Nenazadnje je to ugodnejše tudi za navadne upnike, ki so lahko poplačani v toliko manjšem deležu, ko v splošni razdelitveni masi participirajo tudi upniki, ki so sicer imeli ločitveno pravico, pa niso dosegli celotnega poplačila iz posebne stečajne oziroma razdelitvene mase. V obravnavani zadevi gre tudi za zelo specifično premoženje (mega kino center), kjer je krog kupcev že tako ali tako omejen.

6. V skladu s 47. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov) sta pomembna tako višina plačila upnikov kot tudi roki za plačilo njihovih terjatev. Višje sodišče se tudi sedaj (kot že v sklepu Cst 13/2022) strinja, da je v tej fazi postopka pomembnejša višina plačila terjatev. Nenazadnje gre tu predvsem za plačilo zavarovane terjatve upnika D., d. o. o., ki ima prvi vrstni red plačila iz te posebne stečajne mase in katerega terjatev bo le delno plačana, tudi če bo dosežena prodajna cena v višini izklicne cene. Ta upnik, ki bo tako edini (delno) poplačan iz te stečajne mase, pa je tako k izklicni ceni kot tudi varščini dal pozitivno mnenje (PD 1000). Na pritožnika, ki ima kasnejši vrstni red poplačila, pa ta prodaja niti v ničemer ne bo vplivala, vsaj glede roka poplačila ne, ki ga pritožba še posebej izpostavlja kot del načela iz 47. člena ZFPPIPP. Iz te posebne stečajne mase zagotovo ne bo prejel ničesar, saj nepremičnino bremeni še stvarno breme (v zatrjevanem znesku 693.915,84 EUR), upnik prvega vrstnega reda pa ima zavarovane terjatve v skupnem znesku več kot 16 mio EUR.

7. Katera cenitev te nepremičnine je pravilnejša, pa v tej fazi postopka niti ni pomembno. To bo lahko postalo pomembno šele, če se bo nepremičnina prodajala za tako izklicno ali izhodiščno ceno, ki bo za polovico nižja od likvidacijske vrednosti, ko bo potrebno pridobiti ne le mnenje prvega ločitvenega upnika, temveč celo njegovo soglasje za tako prodajo (primerjaj drugi in tretji odstavek 345. člena ZFPPIPP).

8. Izpodbijani sklep je tudi v skladu s četrtim odstavkom 331. člena ZFPPIPP, ki višine izklicne cene navzdol ne omejuje, temveč določa le, da lahko sodišče z dodatnim sklepom o prodaji določi nižjo izklicno ceno, kot v prvem sklepu. Tudi varščina je določena v okviru 2. točke drugega odstavka 333. člena ZFPPIPP.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pri tem še pripominja, da vlaganje pritožbe iz istih razlogov, ki so bili kot neutemeljeni ugotovljeni že v prejšnjem sklepu višjega sodišča, le zavlačuje prodajo in poplačilo ločitvenega upnika, čeprav pritožnik še posebej poudarja pomembnost čim prejšnjega poplačila ločitvenega upnika.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.