- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep Rg 5/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:RG.5.2000 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Procesnopravno razmerje se oblikuje s tožbo in le tožba je odločilna za določitev stvarno in krajevnega sodišča, ki naj o njej odloči.
Izrek
V tej zadevi je pristojno za odločanje Okrajno sodišče v Novem mestu.
Obrazložitev
Okrajno sodišče v Novem mestu se je s sklepom, ki ga je sprejelo na glavni obravnavi dne 5.1.2000 izreklo za stvarno nepristojno. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Novem mestu, ki naj bi bilo stvarno in krajevno pristojno za odločanje.
Okrožno sodišče v Novem mestu meni, da v tej zadevi ne gre za gospodarski spor, saj sta pravdni stranki fizični osebi, iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi šlo za samostojna podjetnika posameznika.
Zato je zadevo poslalo naslovnemu sodišču, da reši spor o pristojnosti.
Višje sodišče v Ljubljani je o negativnem kompetenčnem sporu odločilo na podlagi 1. odst. 25. člena Zakona o pravdnem postopku.
Tožeča stranka je v tožbi sebe označila kot fizično osebo, enako tudi toženo stranko. Za tako vrsto spora ne veljajo pravila, ki so določena za postopek v gospodarskih sporih (glej določbe 481. do 484. člena ZPP). Veljajo splošna pravila glede stvarne in krajevne pristojnosti. Ker vrednost spornega predmeta ne presega 2,000.000,00 SIT, je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Novem mestu.
Pravdni stranki sta se na glavni obravnavi strinjali, "da gre za spor med dvema podjetjema in ne za spor med fizičnima osebama." Kljub temu pa njuno soglasje nima nobenega vpliva na stvarno pristojnost za odločanje v predmetnem sporu (pravdi). Procesnopravno razmerje se oblikuje s tožbo in le tožba je odločilna za določitev stvarno in krajevnega sodišča, ki naj o njej odloči. Predmet te pravde je še vedno tožbeni zahtevek ene fizične osebe (tožnika), ki ga uveljavlja do druge fizične osebe (toženca). Zato strinjanje strank o tem, kaj je pravo jedro spora, nima nobenega vpliva na stvarno pristojnost sodišča. Na podlagi zgoraj navedenih razlogov je zato sodišče druge stopnje odločilo, da je v predmetni zadevi pristojno za odločanje Okrajno sodišče v Novem mestu, kateremu bo zadevo odstopilo v reševanje.