Videonadzor javnih površin

Datum

28.05.2025

Številka

07121-1/2025/662

Kategorije

Moderne tehnologije, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti snemanja javne ceste kot javne površine z namenom branja registrskih tablic, kar bi dopuščalo dostop do parkirnih površin samo dovoljenim uporabnikom. Pri tem dodajate, da se podatki drugih uporabnikov ne bi beležili, saj je namen doseči zgolj, da bi kamera zaznala registrirane uporabnike z dovoljenjem za parkiranje in le-tem odprla zapornico za dostop do parkirišča.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Videonadzor na javnih površinah mora imeti ustrezno pravno podlago. Če je podlaga za obdelavo podatkov točka c) ali e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, mora biti videonadzor skladen tudi z 80. členom ZVOP-2. V vseh drugih primerih mora biti utemeljen z eno od ostalih točk prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (npr. točka f) -  zakoniti interes).

Upravljavec mora izpolniti tudi druge zahteve po ZVOP-2 in Splošni uredbi, npr. o izvajanju videonadzora mora biti objavljeno obvestilo po 76. členu Splošne uredbe.

Prepoved uporabe sistemov za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic se nanaša le na situacije, kjer bi obdelava osebnih podatkov temeljila na točkah c) in e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Uporaba tovrstnih sistemov je dovoljena, če je utemeljena na kateri od drugih točk prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov, konkretnih rešitev in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim zaprosilom.

IP poudarja, da snemanje javne ceste z namenom branja registrskih tablic pomeni videonadzor javne površine v smislu določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). Pri opredelitvi pojma javne površine se ZVOP-2 sklicuje na Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), ki v 17. točki prvega odstavka 3. člena določa, da da je javna površina praviloma odprta prostorska ureditev namenjena splošni rabi, naravna ali ustvarjena z gradbenimi ali drugimi posegi v prostor, ter pri tem izrecno kot primer navede tudi cesto.

Videonadzor na javnih površinah je urejen v 80. člen ZVOP-2, ki v prvem odstavku določa, da je dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne ali utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenom ni mogoče doseči  z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Vendar pa je 80. člen ZVOP-2 aplikativen zgolj v primerih, ko obdelava temelji na točkah c) – zakon in e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe – opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Le v sklopu teh dveh pravnih podlag namreč nacionalna zakonodaja zahteve za obdelavo lahko podrobneje razčleni, za obdelavo predpiše dodatne pogoje ali jo celo v celoti prepove.

V vseh drugih primerih je videonadzor na javnih površinah lahko utemeljen na drugi pravni podlagi, ki jo določa prvi odstavek 6. člena Splošne uredbe. IP meni, da bi v vašem primeru tovrsten videonadzor najverjetneje lahko utemeljili zgolj na podlagi točke f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, kar pomeni, da bi morali izkazati zakoniti interes za njegovo izvajanje, pod pogojem, da nad zakonitim interesom ne pretehtajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika. Pogoj za uporabo te pravne podlage je izvedba dokumentirane utemeljitve prevladujočega interesa (test tehtanja, v katerem upravljavci izkažejo, da njihov zakoniti interes prevlada nad upravičenim pričakovanjem zasebnosti posameznikov na posnetkih).

IP poudarja, da je treba v primeru vzpostavitve videonadzornega sistema spoštovati tudi ostale določbe Splošne uredbe in ZVOP-2, ki podrobneje urejajo videonadzor. Skladno s 76. členom ZVOP-2 je npr. nujno objaviti ustrezno obvestilo o izvajanju videonadzora.

Ob tem IP opozarja na dodatno problematiko morebitne uporabe sistemov za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic. 80. člen ZVOP-2 sicer določa, da je uporaba tovrstnih sistemov na javnih površinah prepovedana. Vendar pa se, kot izhaja iz mnenja št. 07121-1/2023/256 z dne 23. 2. 2023[1]

Uporaba sistemov za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic je tako dovoljena tudi na javnih površinah, če je njena pravna podlaga utemeljena na kateri od drugih točk po prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe. IP ocenjuje, da bi glede na naravo površin za parkiranje in naravo sistemov za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, kot pravna podlaga za obdelavo podatkov lahko najpogosteje prišla v poštev točka f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. To pomeni, da bi kot upravljavec morali izkazati zakoniti interes za obdelavo podatkov, nad katerim ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika. IP tako meni, da bi v praksi kot pravna podlaga, na kateri bi lahko temeljila uporaba takih sistemov, lahko najpogosteje prišla v poštev pravna podlaga iz točke (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, niso pa povsem izključene tudi druge pravne podlage iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (npr. točka (b)). IP ob tem ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti konkretne rešitve oziroma tega, ali je izbrana pravna podlaga in način delovanja rešitve v konkretnem primeru v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

---

[1]Dostopno na: Sistemi za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic in izvajanje biometrijskih ukrepov na javnih površinah - IPRS.