Jedro

S sklepom sodišča je nasprotnemu udeležencu prepovedano približevati se predlagateljici, navezovati z njo stike ali vzpostavljati kakršnokoli srečanje z njo. Že kršitev teh prepovedi zadošča za izrek denarne kazni. Ugotovitev, da se je predlagateljica čutila ogroženo oziroma se je bala nasprotnega udeleženca, niti ni nujni zakonski pogoj za izrek denarne kazni, saj, kot že pojasnjeno, zadošča ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil pravnomočno izrečeno prepoved.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje**

1. Udeleženca postopka sta zakonca v procesu razveze. Sta starša sedmih otrok, od katerih je eden še mladoleten. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. 2. 2023 izreklo ukrep po ZPND, s katerim je nasprotnemu udeležencu med drugim prepovedalo vstopiti v stanovanje, v katerem živi predlagateljica; se temu stanovanju ali predlagateljici približati na manj kot 100 metrov; s predlagateljico navezovati stike ter hkrati predlagateljici za obdobje dvanajstih mesecev prepustilo stanovanje v izključno uporabo, za primer kršitve pa je nasprotnemu udeležencu zagrozilo z denarno kaznijo 500 EUR.

2. Zoper izrečene ukrepe je nasprotni udeleženec vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom z dne 3. 3. 2023, ki je bil potrjen s sklepom naslovnega sodišča IV Cp 1068/2023 z dne 13. 6. 2023. Zaradi kršitev ukrepov je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu s sklepom z dne 30. 6. 2023 izreklo denarno kazen, ta odločitev je bila potrjena s sklepom naslovnega sodišča IV Cp 1438/2023 z dne 18. 8. 2023. 3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 7. 2. 2024 (red. št. 72) nasprotnemu udeležencu zaradi kršitve sklepa z dne 21. 2. 2023 izreklo denarno kazen 550 EUR, ki se bo v primeru neplačila prisilno izterjala, določilo novo, višjo denarno kazen (600 EUR) in sklenilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka za izrek denarne kazni (I. do IV. točka izreka).

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 21. 2. 2024 (red. št. 76) ukrepe, ki jih je izreklo s sklepom z dne 21. 2. 2023, podaljšalo še za nadaljnjih 12 mesecev (prepoved nasprotnemu udeležencu, da vstopa v stanovanje ali se zadržuje v bližini stanovanja na naslovu ..., v katerem živi predlagateljica; prepoved približevanja predlagateljici na manj kot 100 metrov; prepoved navezovanja stikov in vzpostavljanja vsakršnega srečanja s predlagateljico (I. točka izreka); nadalje je (ponovno) odločilo, da mora nasprotni udeleženec za obdobje dvanajstih mesecev prepustiti stanovanje predlagateljici (II. točka izreka); določilo kazen za kršitev prepovedi ali obveznosti iz I. ali II. točke izreka sklepa v višini 600 EUR (III. točka izreka); določilo je nesuspenzivnost pritožbe in da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka po predlogu za podaljšanje ukrepov (IV. in V. točka izreka).

**Pritožbeni postopek**

5. Zoper oba sklepa se pritožuje nasprotni udeleženec. Predlagateljica na pritožbi ni odgovorila.

6. V pritožbah nasprotni udeleženec kot bistveno navaja, da ni storil nikakršnih nasilnih dejanj do predlagateljice, temveč kvečjemu obratno, je invalid, ki ni sposoben nasilja. S predlagateljico se je želel le pogovoriti in razčistiti določena vprašanja. Ni razlogov za izrek denarne kazni in podaljšanje ukrepa. Podaljšanje ukrepa je močno spremenilo življenje nasprotnega udeleženca, ukrep ni potreben niti koristen.

7. Pritožbi zoper sklep z dne 21. 2. 2024, vloženi po odvetniku, je nasprotni udeleženec priložil še pripravljalno vlogo, datirano 12. 6. 2023, ki naj se šteje za pritožbene navedbe, z več prilogami.

8. Pritožbi nista utemeljeni.

**Uvodno**

9. Pritožba je pravno sredstvo zoper odločitev sodišča prve stopnje. Od obrazložene pritožbe se pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe, saj je le tako mogoče preizkusiti utemeljenost pritožbenih navedb in (ne)pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Predmetni pritožbi tem kriterijem v največji meri ne zadostita, saj sta v pretežni meri le lepljenka ali kompilacija pritožb in drugih vlog, ki jih je nasprotni udeleženec že podal v prejšnjih fazah postopka in do katerih se je že opredelilo sodišče prve stopnje in tudi sodišče druge stopnje v sklepih IV Cp 1068/2023 in IV Cp 1438/2023, s katerima je zavrnilo pritožbi nasprotnega udeleženca.

10. Tako je pritožba zoper sklep z dne 7. 2. 2024 deloma sestavljena (zadnji odstavek na drugi strani in prvi odstavek na tretji strani pritožbe ter del drugega odstavka na tretji strani pritožbe) iz dobesedno enakih navedb, kot jih je nasprotni udeleženec že podal v pritožbi z dne 13. 7. 2023, ki je bila zavrnjena s sklepom višjega sodišča IV Cp 1438/2023 z dne 18. 8. 2023, in pritožbi z dne 16. 5. 2023, ki je bila zavrnjena s sklepom IV Cp 1068/2023 z dne 13. 6. 2023. Dobeseden prepis navedenih dveh pritožb so tudi pritožbene navedbe v pritožbi zoper sklep z dne 21. 2. 2024 (celotna tretja stran pritožbe, prvi in zadnji odstavek četrte strani pritožbe ter večji del pete strani pritožbe). Vloga, ki naj bi jo po navedbah pooblaščenca nasprotni udeleženec "pripravil" za potrebe pritožbe z dne 25. 3. 2024 (zoper sklep z dne 21. 2. 2024), je identična kopija vloge z dne 12. 6. 2023 (tudi datirana je s tem datumom) na red. št. 40 (list. št. 152-156), do katere se je sodišče prve stopnje opredelilo v sklepu z dne 30. 6. 2023 (potrjen s sklepom višjega sodišča z dne 18. 8. 2023) in tudi v sedaj izpodbijanem sklepu. Listine, ki so priložene pritožbi, po ustaljeni sodni praksi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev. Prav tako pritožbenih trditev ni mogoče nadomestiti s sklicevanjem na druge vloge v postopku, kar sicer na več mestih navajata obe odvetniški pritožbi.

11. Ker gre le za ponavljanje trditev, ki jih je stranka že podala na prvi stopnji oziroma v prejšnjih, že zaključenih pritožbenih postopkih, te trditve pa se vsebinsko in konkretizirano sploh ne soočijo s posameznimi razlogi izpodbijanega sklepa, teh pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ne bo podrobneje povzemalo niti nanje podrobneje odgovarjalo.

12. Generalno sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obeh sklepih pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in svojo odločitev tudi skrbno, natančno ter preverljivo obrazložilo. Pritožbi uveljavljata tudi kršitev pravil postopka, kar pa je zgolj navrženo in neobrazloženo, zato tega očitka niti ni mogoče preizkusiti.

**Glede ponovnega izreka denarne kazni (sklep z dne 7. 2. 2024)**

13. Pritožbene navedbe (dobesedno prepisane iz prejšnjih pritožb), da gre za specifičen primer; o nesoglasjih v družini; brezposelnosti predlagateljice in nekdanji skrbi nasprotnega udeleženca za družino; nasilju sinov; želji predlagateljice, da se po poškodbi znebi nasprotnega udeleženca itd. se konkretizirano ne soočijo z razlogi sodišča prve stopnje, ki je v sklepu z dne 7. 2. 2024 natančno analiziralo in dokazno ocenilo več dogodkov, pri katerih je nasprotni udeleženec kršil prepoved približevanja predlagateljici (primerjaj 24. do 27. točko obrazložitve sklepa z dne 7. 2. 2024), do teh razlogov pa se pritožba vsebinsko sploh ne opredeli.

14. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da gre za nemočnega možakarja, ki se giba s pomočjo invalidskega skuterja in ima veliko težav zaradi telesnih omejitev. Sodišče prve stopnje tega ni spregledalo, vendar pa je - tudi na podlagi izpovedbe nasprotnega udeleženca (32. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) - ugotovilo, da nasprotni udeleženec kljub določenim telesnim omejitvam hodi na veselice po ...; da je (peš) prišel v cerkev in se usedel v klop za predlagateljico; da je na pokopališču parkiral skuter in odšel peš do groba, kjer je bila predlagateljica, torej ne drži, da bi bil nasprotni udeleženec popolnoma nemočen in nesposoben nasilja. Neutemeljeno je tudi posplošeno pritožbeno zanikanje, da bi nasprotni udeleženec skušal povoziti predlagateljico s skuterjem, saj je sodišče ugotovilo (30. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je nasprotni udeleženec vozil večkrat čisto ob predlagateljici, nato pa v hipu zavil pred njo in ji preprečil nadaljnjo pot, kar potrjujejo tudi fotografije (priloge A24 do A27). Teh konkretiziranih razlogov s posplošenim zanikanjem, da nikoli ni skušal ali želel povoziti predlagateljice, nasprotni udeleženec ne more omajati. Prav tako ne z navedbami, da se nikoli ni dotaknil predlagateljice ali ji kaj storil, zaradi česar bi predlagateljico lahko bilo strah. Pritožbeno sodišče poudarja, da je bilo s sklepom sodišča z dne 21. 2. 2023, ki je pravnomočen, nasprotnemu udeležencu prepovedano približevati se predlagateljici, navezovati z njo stike ali vzpostavljati kakršnokoli srečanje z njo. Že kršitev teh prepovedi (sodišče prve stopnje je ugotovilo več kršitev - na primer 8. 10., 10. 12. in 15. 12. 2023 ter 2. 1. 2024; glej 26. do 28. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) zadošča za izrek denarne kazni. Ugotovitev, da se je predlagateljica čutila ogroženo oziroma se je bala nasprotnega udeleženca (v resničnost katere pritožbeno sodišče glede na skrbno obrazloženo dokazno oceno prvostopenjskega sodišča ne dvomi), pa niti ni nujni zakonski pogoj za izrek denarne kazni, saj, kot že pojasnjeno, zadošča ugotovitev, da je nasprotni udeleženec kršil pravnomočno izrečeno prepoved.

15. Pritožbene navedbe, da se je nasprotni udeleženec želel le pogovoriti s predlagateljico, da je hotel razčistiti zadeve itd., so neupoštevne, saj je nasprotnemu udeležencu s pravnomočnim sklepom sodišča prepovedano približevanje in navezovanje stikov s predlagateljico v kakršenkoli namen. Evidentno je, da predlagateljica vsakršne stike in pogovore z nasprotnim udeležencem zavrača in to njeno odločitev je treba spoštovati. Kolikor je komunikacija med strankama postopka nujna zaradi reševanja stanovanjskih in drugih premoženjskih zadev, vprašanja stikov in preživljanja otrok, bo nasprotni udeleženec svojo pravico do izjave lahko uresničil v okviru sodnih postopkov za razvezo zakonske zveze in ureditev drugih razmerij, ki že potekajo.

**Glede podaljšanja izrečenih ukrepov (sklep z dne 21. 2. 2024)**

16. Tudi ta pritožba je, kot že omenjeno, v največji meri sestavljena iz iztržkov prejšnjih pritožb, deloma istih, ki so bili uporabljeni tudi pri sestavi pritožbe zoper sklep z dne 7. 2. 2024, in do katerih se je sodišče druge stopnje že opredelilo v prejšnjih odstavkih, zato vse, kar je bilo v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 7. 2. 2024 povedano glede pritožbenih navedb o družinski situaciji, preživljanju, zaposlenosti in nezaposlenosti, fizični oviranosti nasprotnega udeleženca in invalidskem skuterju, velja tudi za pritožbo zoper sklep z dne 21. 2. 2024, zato pritožbeno sodišče na tem mestu razlogov ne bo ponavljalo.

17. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 21. 2. 2024 ugotovilo, da se od prvega izrečenega ukrepa (s sklepom z dne 21. 2. 2023) odnos nasprotnega udeleženca do predlagateljice ni niti najmanj spremenil, da še vedno ne izkazuje nikakršne samokritičnosti in da še vedno obstaja velika nevarnost, da bi v domačem okolju izvajal nasilje nad predlagateljico in otroki, pri čemer je podrobno opisalo in dokazno ovrednotilo več dogodkov (13. do 17. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), do katerih se pritožba konkretizirano sploh ne opredeli. Teh konciznih in jasnih argumentov sodišča prve stopnje pritožnik ne more izpodbiti s ponavljanjem navedb, ki jih je podal v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa (npr. navedbe, da naj bi nikoli ne bil nasilen do predlagateljice ali otrok; da so bili otroci nasilni nad njim; kako so nasprotnega udeleženca želeli izločiti iz družine; da je predlagateljica fizično močnejša od njega in da ji nikdar ni želel ničesar storiti). Ukrep po ZPND je mogoče izreči zaradi vsakršne oblike nasilja, med katerimi je tudi psihično nasilje, ki vključuje tudi zalezovanje, kar je vse pravilno obrazložilo in natančno obrazložilo sodišče prve stopnje (10. in 11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ni dvoma, da ravnanje nasprotnega udeleženca, ko zalezuje predlagateljico, jo čaka pred župniščem, jo obsipava z različnimi verbalnimi žalitvami in očitki, in to večkrat na javnih mestih vpričo drugih ljudi, pomeni psihično nasilje. Prav tako ni dvoma, da nasprotni udeleženec ne kaže nobene samokritičnosti do svojega ravnanja in ne uvidi njegove očitne neprimernosti, kar nenazadnje potrjujejo tudi obširne pritožbene navedbe, s katerimi nasprotni udeleženec vehementno zanika, da bi bil nasilen do predlagateljice (kot že poudarjeno, je tudi psihično nasilje in zasledovanje oblika nasilja; primerjaj 3. člen ZPND) ter ponavlja navedbe, da se želi z njo le pogovoriti oziroma razčiščevati stvari njunega odnosa. Kot je bilo že pojasnjeno, je bilo nasprotnemu udeležencu s pravnomočnim sklepom sodišča prepovedano vsakršno navezovanje stikov s predlagateljico, česar pa nasprotni udeleženec prav očitno ne upošteva. Prav tako je jalovo posplošeno zatrjevanje, da naj bi šlo za nenamerne kršitve izrečenih ukrepov, saj je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo, da nasprotni udeleženec predlagateljico namerno zasleduje, jo čaka in se zadržuje na krajih, kjer se predlagateljica običajno giblje (16. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), s temi konkretiziranimi in jasnimi razlogi pa se pritožba vsebinsko niti ne sooči. 18. Ob nedvoumno ugotovljenem ponavljajočem se (trenutno vsaj psihičnem) nasilju nasprotnega udeleženca in dejstvu, da je v teku razvezni postopek, so neutemeljene pritožbene navedbe, da sta bila predlagateljica in nasprotni udeleženec poročena 30 let, da je družina več let živela v stanovanju in da ni nobenega zadržka, da se nasprotni udeleženec ne bi mogel vrniti domov. Trenutno obstaja zadržek v obliki sodne odločbe, ki jo je treba spoštovati. Poleg tega je predlagateljica jasno izrazila svojo voljo in željo, da družinskega življenja z nasprotnim udeležencem ne želi več nadaljevati.

19. Pritožba le navrženo navaja, da je podaljšanje ukrepa močno spremenilo življenje nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je tudi do te okoliščine opredelilo sodišče prve stopnje, ko je tehtalo izrečene ukrepe z vidika sorazmernosti (20. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pritožba pa se s temi razlogi konkretizirano in vsebinsko sploh ne sooči (tako kot se tudi ne sooči z drugimi razlogi obeh izpodbijanih sklepov). Pritožbeno sodišče se zato le na kratko sklicuje na pravilne razloge sodišča prve stopnje, da ukrep ni nesorazmeren, saj je nasprotnemu udeležencu zagotovljena eksistenca, ker biva v študentskem domu, ima svojo sobo, si kuha in skrbi sam zase, v zadnjem času pa je tudi toliko okreval, da pri hoji potrebuje palico le še zaradi sigurnosti. Prejema pokojnino in varstveni dodatek v skupnem znesku okoli 700 EUR mesečno, za sobo pa plačuje 250 EUR mesečno. Ob teh (pritožbeno neizpodbijanih) dejstvih tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da je izrečeni ukrep sorazmeren in da je zagotovitvi varnosti ter osebnostnih pravic predlagateljice treba dati prednost pred pravico nasprotnega udeleženca, izvirajočo iz najemne pogodbe.

**Sklepno in stroški**

20. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v obeh izpodbijanih sklepih pravilna. Ker niso podane niti uradoma upoštevne (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku2 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku3) kršitve, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP obe pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

21. Ker nasprotni udeleženec s pritožbama ni uspel, mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.