Jedro

Toženec si zmotno razlaga, da je zmožnost preživljanja vezana le na prejete osebne dohodke. Novela k ZZZDR je uzakonila v sodni praksi uveljavljano stališče, da je pri odločanju o preživnini treba upoštevati ne le redne in izredne prihodke staršev, pač pa tudi njihove pridobitne zmožnosti. Upoštevati je treba vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in zdravstveno stanje. O pridobitnih zmožnostih sodišče lahko sklepa že na podlagi splošno znanih dejstev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Tožnica je 15.11.2006 vložila razvezno tožbo, s katero je zahtevala od toženca plačevanje preživnine za vsako od hčerk po 125,18 EUR mesečno.

Pravdni stranki sta dne 25.3.2009 sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženec zavezal, da bo od 1.4.2009 dalje plačeval za vsako hčerko po 100,00 EUR mesečne preživnine. S poravnavo sta pravdni stranki še ugotovili, da je toženec v obdobju od 1.7.2008 do 31.3.2009 za vsako hčerko plačal preživnino po 90,00 EUR mesečno.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da za obdobje od vložitve tožbe do 30.6.2008 plača preživnino za vsako hčerko po 90,00 EUR mesečno, skupaj znesek 3.600,00 EUR in sicer v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je toženec pravočasno pritožil. Izpodbija preživnino v znesku nad 70,00 EUR mesečno. Uveljavlja vse v Zakonu o pravdnem postopku – ZPP predvidene pritožbene razloge. Primarno predlaga tako spremembo sodbe, da bo preživnina znižana na 70,00 EUR mesečno za vsako hčerko, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje o dohodkih pravdnih strank v spornem obdobju zmotno in nepopolno ugotovilo. Toženec je med postopkom poudarjal, da tožnica ni predložila ustreznih dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti višino njenih prihodkov. Navedeno izhaja tudi iz obrazložitve sodbe na 3. strani, kjer je sodišče zapisalo, da je vpogledalo v izpise prometa na osebnem računu tožnice za obdobje od aprila 2007 do februarja 2008. Toženec je med postopkom nadalje navajal, da je ob odhodu iz skupnega stanovanja v letu 2006 tožnici pustil znesek 1.802.000,00 SIT, za plačilo obveznega zavarovanja skupnega avtomobila. Tožnica tega zneska ni porabila za plačilo zavarovanja in bi moralo ta znesek sodišče upoštevati pri odmeri preživnine. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker kljub toženčevim zahtevam ni zagotovilo vseh dokazil o tožničinih dohodkih in se glede tega toženec ni mogel izjasniti, s čemer je bilo kršeno načelo kontradiktornosti postopka. Sodišče v obrazložitvi sodbe ni navedlo kako je prišlo do zaključka, da je primerna mesečna preživnina ravno v znesku 90,00 EUR. Sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar prav tako predstavlja kršitev določb postopka. Sodišče ni dovolj upoštevalo dejstva, da toženec živi v najetem stanovanju, za katerega plačuje najemnino 150,00 EUR, in da se je primoran hraniti zunaj ter da mora za izvedbo stikov hoditi po otroke v Velenje, kar predstavlja še dodaten strošek. Ker sodišče ni popolno ugotovilo dejanskega stanja glede višine dohodkov tožnice, ni pravilno uporabilo materialnega prava, ki nalaga staršem preživljanje v skladu z njihovimi zmožnostmi. Sodišče je odločitev oprlo na domnevo, da bo toženčev dohodek po začetku gradbene sezone višji, za kar pa ni imelo dejanske podlage. Toženec ni sposoben plačati zneska preživnine v enem obroku.

Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba pravilno opozarja na določbo 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), po kateri se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezancev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje citirano materialnopravno določbo uporabilo pravilno in dovolj popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva ter o tem v obrazložitvi sodbe navedlo razloge, ki zadostujejo za preizkus sprejete odločitve.

Po določbi 129.a člena ZZZDR mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Mladoletni hčeri pravdnih strank sta bili v času odločanja sodišča prve stopnje stari 13 in 11 let in sta obiskovali 6. in 4. razred osnovne šole. Kolikšne potrebe nastajajo s preživljanjem otrok je sodišče prve stopnje ugotovilo z zaslišanjem tožnice, zaslišane kot stranke. Ugotovljenim potrebam pritožba ne nasprotuje, pač pa le ugotovljenim preživninskim zmožnostim staršev. Netočna je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni razpolagalo s podatki o osebnem dohodku matere za obdobje od novembra 2006 do aprila 2007. Kot izhaja iz zadnjega odstavka na 3. strani sodbe, je sodišče prve stopnje za navedeno obdobje upoštevalo tožničino izjavo o njenih prihodkih (A 14) iz katere sledi, da je bila v tem obdobju brezposelna in da je prejemala dohodke v skupnem znesku 390,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno sledilo tožničini izpovedi, da po plačilu položnic, vse ostalo porabi za hrano in da ji pri preživljanju pomaga njena mati, oblačila pa dobiva tudi preko Karitasa. Toženec si zmotno razlaga, da je zmožnost preživljanja vezana le na prejete osebne dohodke. Novela k ZZZDR je uzakonila v sodni praksi uveljavljano stališče, da je pri odločanju o preživnini treba upoštevati ne le redne in izredne prihodke staršev, pač pa tudi njihove pridobitne zmožnosti. Upoštevati je treba vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in zdravstveno stanje. O pridobitnih zmožnostih sodišče lahko sklepa že na podlagi splošno znanih dejstev (glej II Ips 134/99). Toženec je po poklicu zidar. Po prenehanju življenjske skupnosti s tožnico in hčerkama ima toženec, drugače kot tožnica, na kateri je celotna skrb in delo s hčerkama, veliko boljše možnosti za pridobivanje dohodka. Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo tudi povečano toženčevo zmožnost za pridobivanje dohodka po začetku gradbene sezone. Ker je odločilna že zmožnost za pridobivanje dohodka, je pravilna odločitev, da bo toženec tudi za sporno obdobje zmogel plačevati preživnino po 90,00 EUR mesečno. K temu zaključku vodi tudi okoliščina, da je toženec za obdobje od 1.7.2008 do 31.3.2009 pristal na preživnino v enaki višini, za obdobje po 1.4.2009 pa se je zavezal plačevati preživnino po 100,00 EUR mesečno za vsako od hčerk.

Pri odmeri preživnine sodišče utemeljeno ni upoštevalo zatrjevanega zneska 1.802.000,00 SIT, ki ni bil porabljen za namen, ki ga je določil toženec. Za upoštevanje tega zneska v preživninskem sporu, bi moral med preživninskima zavezancema obstajati sporazum, da je z zatrjevanim zneskom toženec izpolnil preživninske obveznosti, kar pa ni bilo zatrjevano. Določena preživnina je primerna ne glede na toženčevo trditev, da so po razpadu zakonske skupnosti povečani njegovi stanovanjski stroški in stroški prehrane, saj enako velja tudi za tožnico. Določena preživnina je primerna tudi ob upoštevanju zatrjevanega večjega toženčevega stroška ob stikih s hčerkama. Pritožbeno sodišče tudi nima nobene pravne podlage za upoštevanje pritožbenega predloga, da se izpolnitev preživninske obveznosti določi v obrokih. Tudi glede tega bi moral toženec s tožnico doseči sporazum.

Pritožbeno sodišče po navedenem ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani. Ker ni našlo niti razlogov, na katere obstoj mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato bo morala na podlagi 1. odstavka 154. v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP sama nositi nastale ji pritožbene stroške. Odločitev je zajeta v izreku o zavrnitvi pritožbe.