Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
30. 1. 2024
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Vilija Kovačiča, Ljubljana, Jožice Belak, Ljubljana – Dobrunje, in Toma Zalaznika, Dobrova, na seji 30. januarja 2024
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti šestega in sedmega odstavka 43. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/17 in 29/21), četrtega, petega in šestega odstavka 15. člena ter drugega, tretjega in četrtega odstavka 16. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 109/09, 9/14 in 59/17) ter 70a. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) se zavrne.
Pobudniki izpodbijajo v izreku navedene določbe zakonov, ki določajo obveznost enakega zastopstva obeh spolov na kandidatnih listah pri volitvah v Državni zbor, Evropski parlament in občinske svete. Izpodbijane obveznosti naj bi bile v neskladju s 14., 15. in 16. členom Ustave, tretjim odstavkom 21. člena Splošne deklaracije človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Društvo za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana 1995, str. 1) in Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Pobudniki navajajo, da pobudnik Vili Kovačič pripravlja kandidatno listo za volitve v Evropski parlament, ki trenutno ne izpolnjuje izpodbijane obveznosti po Zakonu o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (ZVPEP). Zatrjujejo, da vse izpodbijane obveznosti pomenijo "nasilni administrativni poseg države v avtonomijo človeka", ki zgolj preprečuje izvolitev najboljših kandidatov. Menijo, da sta vsako odstopanje od načela enakosti pred zakonom ali kakršna koli diskriminacija, bodisi pozitivna bodisi negativna, v neskladju z Ustavo. Izpodbijane obveznosti naj bi pomenile diskriminacijo na podlagi spola ter naj bi povzročale dve vrsti neenakosti. Prva naj bi izhajala iz neenake obravnave posameznikov, ki kandidirajo na listi, ki izpolnjuje pogoj spolne uravnoteženosti, s tistimi, ki kandidirajo na listah, ki tega pogoja ne izpolnjujejo. Druga naj bi izvirala iz različno določenih obveznih deležev obeh spolov na kandidatnih listah pri različnih volitvah – ureditev naj bi povzročala neenakost med različnimi kandidati in predlagatelji. Pobudniki zatrjujejo, da "spolne kvote niso sestavni del prava Evropske unije in jih kot obvezne ne vključuje nobena evropska direktiva", ter predlagajo, da če Ustavno sodišče "ne bo v stanju o zadevi odločiti ali ne bo želelo odločiti, naj naslovi predlog za predhodno odločanje na Sodišče Evropske unije". Pobudniki predlagajo začasno zadržanje izpodbijanih ureditev, absolutno prednostno obravnavo ter odločanje na javni seji Ustavnega sodišča.
Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.
Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobude. Ustavno sodišče tudi ni odgovorilo na navedbe o tem, da naj naslovi predlog za predhodno odločanje na Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU), če o pobudi ne bo odločilo sámo. Tudi če je mogoče te navedbe razumeti kot predlog za postavitev vprašanja za predhodno odločanje na SEU, gre za neobrazložen predlog, na katerega Ustavno sodišče ni dolžno odgovarjati.[1] Ustavno sodišče tudi ni sledilo predlogu, naj odloči po opravljeni javni obravnavi, saj ta za odločitev o pobudi ni bila potrebna.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Matej Accetto Predsednik
Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-1133/18 z dne 31. 3. 2022 (Uradni list RS, št. 67/22), 32. točka obrazložitve.