Jedro

Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo pred spornim obdobjem je že dokončno ugotovljen z odločbami toženca kot bolezen, poleg tega pa tožnica ni dokazala, da bi bila začasna nezmožnost za sporno obdobje od 21. 12. do 31. 12. 2009 v vzročni zvezi s poškodbo pri delu. Zato je tožbeni zahtevek, da se kot vzrok bolniškega staleža namesto bolezni ugotovi poškodba pri delu, neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba zdravstvene komisije toženca, št. ... z dne 5. 1. 2010, odločba imenovanega zdravnika toženca, št. ... z dne 22. 12. 2009 pa v delu, kjer je kot vzrok začasne nezmožnosti za delo navedena bolezen ter da se ugotovi, da je vzrok poškodba pri delu.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila najprej zdravljena pri osebni zdravnici v Zdravstvenem centru .... Približno en mesec za tem so se začele bolečine v desnem kolenu, koleno je začelo zatekati, postajalo je krvavo modro in v njem se je začela nabirati voda kot posledica poškodbe. Bila je dvakrat punktirana, vendar brez pravega učinka, nabiranje tekočine in zatekanje kolena se je ponavljalo. Po posvetovanju s kirurgom in osebno zdravnico je bila napotena na zdravljenje in potem na operacijo v bolnišnico v ..., kjer je bilo najprej koleno še enkrat punktirano, nato pa izvršen operacijski poseg, ob katerem je prišlo še do komplikacij in do tromboze. Meni in je prepričana, da se je ob napotitvi v bolnico zgodila neljuba administrativna napaka, ko je v napotnici kot razlog bila navedena bolezen, ne pa posledica poškodbe, kar je osebna zdravnica dejansko ugotovila in predlagala. Pri vnosu podatkov v računalniško obdelavo in izpisu napotnice pa je prišlo do napake. Na neljubo napako je takoj opozorila medicinsko sestro, vendar ji je bilo rečeno z njene strani, da to sploh ni pomembno, kar je tudi ne zavedajoč se posledic, lahko sprejela. Sedaj vidi, da je to bilo še kako pomembno. Ob sprejemu v bolnico je povedala, zakaj prihaja in od kdaj ima tovrstne težave, nakar je bila s strani zdravnika opozorjena, da si mora ponovno urediti novo napotnico s pravim vzrokom napotitve. To je tudi storila in napotnico ponovno oddala, vendar je vzrok prihoda že bil evidentiran in obravnavan, tako kot je bilo napisano v prvi napotnici in po njenem mnenju ni bil nikoli administrativno popravljen ali pa se je mogoče nova napotnica celo izgubila in vzrok začasne nezmožnosti za delo v administraciji ostaja in bo večno ostal tak, kot je ob prvem prihodu v bolnico napačno zaveden. Trditev, da ne izkazuje pravnega zanimanja za vodenje spora, kategorično zavrača, ker se je na vabilo za prvo obravnavo osebno odzvala. Na ponovno obravnavo se ni mogla odzvati, ker ji je bilo vabilo vročeno šele istega dne in to celo kasneje, ko je bila obravnava na sodišču že zaključena. V postopku je bila kot priča vabljena tudi njena osebna zdravnica iz Zdravstvenega doma .... Ker je to obravnavo zamudila, je pripravljena ponovno pričati na sodišču. Meni, da ne vidi korelacije med tožbo in trditvijo, da ji je že prenehalo delovno razmerje in da je brezposelna. To, kar je predmet tožbe, se je resnično zgodilo v času, ko je bila redno zaposlena v podjetju. Skoraj stoodstotno pa obstaja vzročna zveza med njeno brezposelnostjo in pretrpljeno poškodbo, ker so se od trenutka, ko se je poškodovala na delovnem mestu, začeli in stopnjevali samo šikaniranje in pritiski. Končni epilog je, da je po 36 letih delovne dobe morala proti lastni volji zapustiti delo in pristati na Zavodu za zaposlovanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) v zvezi z 81. členom tega zakona, presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca, št. ... z dne 5. 1. 2010 ter prvostopno odločbo št. ... z dne 22. 12. 2009. S citirano prvostopno odločbo, potrjeno z dokončno odločbo z dne 5. 1. 2010, je toženec odločil, da je bila tožnica od 21. 12. 2009 do 31. 12. 2009 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. Tožnica pa je uveljavljala, da je vzrok ugotovljene začasne nezmožnosti za delo v obdobju od 21. 12. 2009 do 31. 12. 2009, poškodba pri delu.

Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami, v nadaljevanju ZZVZZ), ki v 19. členu določa, da se za poškodbo pri delu in za poklicno bolezen štejejo poškodbe in bolezni v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Citirana določba napotuje na določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Po definiciji, določeni v 63. členu ZPIZ-1 se za poškodbo pri delu šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.

Na podlagi listinske dokumentacije in dokazov, ki jih je predložila tožnica, je sodišče prve stopnje ugotovilo in sicer na podlagi prijave nezgode – poškodbe pri delu, ki jo je 10. 11. 2008 izpolnil njen delodajalec G. d.d. ...., da se je tožnica 3. 11. 2008, ko je zapuščala delovno mesto, spotaknila ob paleto in padla. Ta poškodba pri delu je zabeležena tudi v zdravstvenem kartonu (priloga A/3), kjer je tožničina lečeča zdravnica zapisala, da je tožnica prejšnji dan padla v službi čez paleto na glavo in da jo boli nos, koleno in desna roka, da ugotavlja modrici na obeh kolenih, oteklino nosu in palpatorno bolečino desnega zapestja. Iz izvida z dne 18. 2. 2009 (priloga A/4) je razvidno, da tožnica prihaja na pregled k specialistu ortopedu in travmatologu zaradi poškodbe pred tremi meseci na delovnem mestu. V izvidu je navedeno, da RTG travmatskih sprememb ne pokaže, pokaže pa degenerativne spremembe. Na ultrazvoku je vidna velika količina tekočine v prepaletarni burzi. Postavljena je diagnoza bursitis praepatellaris in opravljena punkcija. Enaka diagnoza je postavljena v izvidu 3. 7. 2009 in ponovno opravljena punkcija. Nadalje je na kontrolnem pregledu 6. 10. 2009 ugotovljeno, da ima tožnica težave od februarja letos, da je bila že dvakrat punktirana in da se je aplicirana blokada ponovno reakumulirala. Tokrat ni bila tožnica punktirana, ampak naročena ekstirpacija burze za dne 21. 10. 2009, do česar je tega dne tudi prišlo (izvid z dne 21. 10. 2009, priloga A/9).

Zaslišan predsednik zdravstvene komisije je izpovedal, da je v vseh izvidih oziroma dokumentaciji, navedena diagnoza burzet desnega kolena, med drugim tudi v izvidu 18. 2. 2009 ter da rentgen ni pokazal poškodbe na kolenu, pač pa kronične degenerativne spremembe, kar potrjuje tudi izvid kirurga z dne 3. 7. 2009. Burza je bila pred kolenom 21. 10. 2009 odstranjena, postopek pa se je zaključil z izvidom kirurga 28. 10. 2009, ko je bila rana po odstranitvi burze zaceljena.

Takšna izpoved je skladna z medicinsko dokumentacijo in kot je razvidno iz izvida 30. 10. 2009, se je tožnica po tem datumu, torej po 28. 10. 2009 zdravila, ampak zaradi drugih bolezenskih težav in tudi ni razvidno, da bi se zaradi težav s kolenom zdravila v obdobju ugotovljene začasne nezmožnosti za delo od 21. 12. 2009 do 31. 12. 2009, za katero uveljavlja, da je vzrok poškodba pri delu. Kot je na podlagi dokumentacije ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila tožnica zaradi poškodbe pri delu odsotna od 3. 11. 2008 do 21. 11. 2008, v obdobju od 2. 6. 2008 do 21. 6. 2008 in od 21. 10. 2009 do 31. 12. 2009 pa zaradi bolezni in se tožnica na ugotovljen vzrok začasne nezmožnosti za delo z odločbama z dne 17. 11. 2009 in z dne 10. 12. 2009 tudi ni pritožila oziroma ni izpodbijala vzroka ugotovljene začasne nezmožnosti za delo. Pritožbenih navedb, da se je pri navajanju vzroka zdravstvenih težav v napotnici in pri navedbi vzroka začasne nezmožnosti za delo zgodila administrativna napaka, zato ni mogoče upoštevati. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede obstoja pravnega interesa, ki naj ne bi bil po navedbah toženca pri tožnici podan, ker ji je že prenehalo delovno razmerje, je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče in posledično izvedlo celotni dokazni postopek ter ugotavljalo vzrok začasne nezmožnosti za delo v obdobju od 21. 12. 2009 do 31. 12. 2009. Sodišče prve stopnje je v izvedenih dokazih imelo dovolj podlage za zavrnitev tožničinega tožbenega zahtevka. Zaradi posledic poškodbe pri delu, o katerih razen zapisa v zdravstvenem kartonu, ni nobene dokumentacije, je bila tožnica začasno nezmožna za delo od 3. 11. 2008 do 21. 11. 2008. Nato je bila pri tožnici začasna nezmožnost ugotovljena od 2. 6. do 21. 6. 2008 in od 21. 10. 2009 do 19. 11. 2009, od 20. 11. 2009 do 30. 11. 2009 in od 1. 12. 2009 do 20. 12. 2009, vse zaradi bolezni in kot je že navedeno, tožnica ugotovljenega vzroka tudi ni izpodbijala, tako da so odločbe imenovanega zdravnika, v katerih je vzrok začasne nezmožnosti za delo navedena bolezen, dokončne. Enako je za začasno nezmožnost za delo od 21. 12. 2009 do 31. 12. 2009 kot vzrok navedena bolezen, torej iz enakega vzroka kot za začasno nezmožnost pred tem datumom, pri čemer tožnica z dokazi, ki jih je predložila, ni dokazala, da bi bila začasna nezmožnost za sporno obdobje (od 21. 12. do 31. 12. 2009) v vzročni zvezi s poškodbo pri delu. V predlogu imenovanemu zdravniku z dne 17. 12. 2009 za podaljšanje bolniškega staleža pa je tudi osebna zdravnica navedla kot razlog bolezen. Dne 18. 2. 2009 RTG travmatskih sprememb pri tožnici ni pokazal, ampak je pokazal degenerativne spremembe, v vseh izvidih pa je tudi navedena diagnoza burza desnega kolena.

Glede na vse obrazloženo, ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.