Jedro

Tudi nadomestna gradnja je nova gradnja, za katero si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1926/97-7 z dne 17.12.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6.6.1997. Z navedeno odločbo je bila odpravljena 3. točka izreka odločbe urbanistične inšpekcije Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor L. z dne 11.1.1996 in nadomeščena z novo točko, ki se glasi: Če investitor ne bo izvršil naloženega dejanja, na način in v roku, kot je to določeno v 1. točki izreka, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške, v ostalem pa je bila pritožba tožeče stranke kot neutemeljena zavrnjena. Urbanistični inšpektor je v svoji odločbi pod točko 1 odločil, da mora tožnik kot investitor do dne 9.2.1996 odstraniti pritličen garažni objekt tlorisnih dimenzij 5,00 x 6,70 m, na zemljišču parc. št. 396/16 k.o. K.p., pod točko 2 je odločil, da za navedeni objekt veljajo prepovedi iz 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, pod točko 3 je odločil, da v kolikor investitor do določenega dne ne bo opravil naloženega dejanja iz 1. točke izreka odločbe, bo to namesto njega opravilo pooblaščeno podjetje dne 18.2.1996 na stroške investitorja, pod točko 4 izreka je odločil, da bo stroške postopka, nastale z izvršbo, plačal investitor na podlagi posebnega sklepa in pod točko 5 je odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Sodišče prve stopnje je tožbo zavrnilo z utemeljitvijo, da je tožena stranka izpodbijano odločbo izdala na podlagi določbe 1. odstavka 73. člena ZUN. Ni sporno, da je tožnik gradil pritličen zidan garažni objekt brez lokacijskega dovoljenja. Tožnikov ugovor, da bi mu moral inšpektor odrediti rok, v katerem bi si pridobil lokacijsko dovoljenje, ni utemeljen. Določba 1. odstavka 73. člena ZUN je kogentne narave in ne omogoča inšpektorju, da bi investitorju odredil rok za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka, glede na ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabila materialni predpis, to je določbo 1. odstavka 73. člena ZUN. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tudi pravilno sanirala 3. točko izpodbijane prvostopne odločbe, ki se nanaša na upravno izvršbo.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 72. členu ZUS. V pritožbi navaja, da je nadomestna gradnja - garaža objekt, ki je bil zgrajen na povsem istem mestu in s povsem istimi merami kot poprej lesena šupa. Zato je bilo dovolj, da je tožnik dne 17.5.1995 priglasil začetek del na pristojni upravni enoti, izdaja lokacijskega dovoljenja za tak poseg v prostor namreč sploh ni potrebna. Inšpektor bi moral vsekakor pred izdajo izpodbijanih odločb ugotoviti, ali je sploh bilo potrebno zahtevati od investitorja - tožnika lokacijsko dovoljenje. Ker tega inšpektor v teku postopka ni ugotovil, je bilo tako dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, v škodo tožnika pa zmotno uporabljen materialni zakon. Sodišče tudi ni razpisalo glavne obravnave, zato je v škodo tožnika storilo bistveno kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi gre za ukrep urbanističnega inšpektorja iz 73. člena ZUN. Po tej določbi odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na investitorjeve stroške, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja. Ni sporno, saj tožnik tega ne zanika, da pred pričetkom gradnje predmetnega objekta ni pridobil takega dovoljenja, ki bi ga, glede na določbe ZUN, moral imeti. Ni pomembno, če je tožnik postavil nov objekt namesto starega objekta, saj je tudi nadomestna gradnja nova gradnja, za katero si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje, to je odločbo o dovolitvi priglašenih del ali lokacijsko dovoljenje. Samo priglasitev del nikakor ne zadošča, ne glede na to, da gre v tem primeru že tako za gradnjo objekta brez lokacijskega dovoljenja, kar je ugotovil urbanistični inšpektor pred izdajo svoje odločbe.

Tožnik v tožbi ni zahteval glavne obravnave, zato sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka o upravnem sporu.

Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.