Jedro

Delodajalec je čiščenje prostorov prepustil drugi organizaciji, ki je tudi prevzela delavce, ki pri delodajalcu zaradi opustitve dejavnosti niso bili več potrebni. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepe delodajalca v postopku za varstvo pravic, ki so ga sprožile delavke, ker je menilo, da bi moral toženec izpeljati postopek za ugotavljanje presežkov delavcev in delavcem, to je tožnicam, ne bi moglo prenehati delovno razmerje na podlagi 24. člena KPND in 21. člena panožne kolektivne pogodbe za zdravstvo in socialno zdravstvo, ki določa pogoje za razporejanje delavcev iz enega zavoda v drugega. Pritožbeno sodišče je odločbo spremenilo in zahtevek zavrnilo, saj so opravljale pri novem delodajalcu ustrezno delo in s prevzemom niso bile izigrane. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo, saj so bile prevzete vse delavke v novo organizacijo in je bil prevzem zakonit, zato ni bilo pogojev za izvedbo postopka, za ugotavljanje trajnih presežkov delavcev.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku tožnic. Razveljavilo je sklepa toženca z dne 20.9.1993 in 26.10.1993 na podlagi katerih je tožnicam prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da tožnicam delovno razmerje pri tožencu ni prenehalo, zato jih je dolžan poklicati nazaj na delo. V preostalem delu je zahtevek zavrnilo kot neutemeljen. Sodišče druge stopnje je na pritožbo toženca sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je zahtevek tožnic v celoti zavrnilo kot neutemeljen.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje so vložile tožnice pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagale, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, spremeni sodbo sodišča druge stopnje tako, da zavrne pritožbo toženca in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Navajale so, da je treba v obravnavanem primeru uporabiti določila zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), določbe kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND - Uradni list RS, št. 18/91), s kasnejšimi spremembami, in določbe kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (KPDZSV - Uradni list RS, št. 26/91), ki urejajo prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov. Po 21. členu KPDZSV in 24. členu KPND je delavca mogoče razporediti v drug zavod oziroma k drugemu delodajalcu, če je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja del, če zavod za nemoteno delo potrebuje delavca z določeno strokovno izobrazbo, znanjem in sposobnostjo, drug zavod, pri katerem je delavec v delovnem razmerju, pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo dela, ali če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem zavodu ni več potrebno, v drugem zavodu, pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in sposobnosti delavca. V obravnavanem primeru ne gre za tako situacijo, ampak delo tožnic ni bilo več potrebno, ker so postale trajni tehnološki presežek.

Revizija je bila v skladu z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožencu, ki na revizijo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

ZPP v 386. členu določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Razlogi zaradi katerih izpodbija revizija sodbo sodišča druge stopnje niso utemeljeni. Iz ugotovljenega dejanskega stanja je razvidno, da ji je toženec, na podlagi pogodbe z organizacijo, v celoti prepustil čiščenje prostorov na stomatološki kliniki, v kateri so bile v delovnem razmerju tožnice pod pogojem, da bo ta organizacija prevzela tožnice in z njimi sklenila delovno razmerje. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je plača tožnic pri novem delodajalcu boljša kot pri tožencu, pa tudi sicer ni bilo ugotovljeno, da bi bile tožnice zaradi zaposlitve pri novem delodajalcu izigrane. V obravnavani zadevi ni bilo podlage za ugotavljanje presežkov delavcev, saj je delovno razmerje prenehalo vsem snažilkam v stomatološki kliniki in je šlo dejansko za prevzem delavk, k novemu delodajalcu, ki je prevzel čiščenje poslovnih prostorov. Organizacija ima pravico reorganizirati poslovanje pod pogojem, da preskrbi delavcem, ki v organizaciji zaradi reorganizacije niso več potrebni, zaposlitev pri drugem delodajalcu in pod pogojem, da delo na delovnem mestu ustreza stopnji njihove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim. V drugi alinei prvega odstavka 21. člena KPDZSV je določeno, da je mogoče delavca razporediti k drugemu delodajalcu, če zaradi spremenjene organizacije oziroma razporeditve del delo delavca v posameznem zavodu ni več potrebno, v drugem zavodu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi. V stomatološki kliniki zaradi ukinitve delovnih mest delo snažilk ni bilo več potrebno, na razpolago pa so bila nezasedena delovna mesta v drugi organizaciji, ki so ustrezala strokovni izobrazbi, znanju in sposobnosti tožnic, tako da je pravna podlaga za prevzem delavcev dana na podlagi omenjenih določil obeh kolektivnih pogodb.

Glede na povedano je revizijsko sodišče revizijo, na podlagi določil 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno, ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).