Jedro

Predlog za obnovo postopka, vložen po pooblaščencu, ki ni odvetnik, je nedovoljen. Takšen predlog sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 91. člena ZPP brez nadaljnjega obravnavanja zavrže.

Izrek

I.Dopolnitev pritožbe z dne 12. 3. 2024 se zavrže.

II.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III.Drugi toženec je dolžan povrniti tožeči stranki 2.393,85 EUR stroškov pritožbenega postopka v petnajstih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog drugega toženca za obnovo postopka z dne 19. 4. 2023.

2.Zoper izpodbijani sklep je drugi toženec vložil pravočasno pritožbo. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter nadaljuje s postopkom obnove postopka. Drugi toženec je dne 12. 3. 2024 vložil dopolnitev pritožbe.

3.Tožnica je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da dopolnitev pritožbe kot prepozno zavrže, pritožbo pa zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep ter drugemu tožencu v plačilo naloži stroške pritožbenega postopka, ki so tožnici nastali s predmetnim odgovorom, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

4.Dopolnitev pritožbe je prepozna, pritožba pa ni utemeljena.

Glede dopolnitve pritožbe

5.Zoper sklep prvostopenjskega sodišča je skladno z določbo drugega odstavka 363. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dovoljena pritožba v petnajstih dneh od vročitve prepisa sklepa, če ni v zakonu določen kakšen drug rok. Že vloženo pritožbo lahko pritožnik dopolni, a je dopolnitev pravočasna le, če je vložena pred iztekom pritožbenega roka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je drugi toženec zoper izpodbijani sklep v roku vložil pritožbo, ni pa v roku vložil dopolnitve pritožbe.

6.Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če ni v zakonu drugače določeno (prvi odstavek 137. člena ZPP). Če ima stranka pooblaščenca, rok za vložitev pravnega sredstva teče od vročitve prepisa prvostopenjske sodne odločbe pooblaščencu. Stranka lahko pooblastilo kadar koli prekliče (prvi odstavek 99. člena ZPP). Preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik (drugi odstavek 99. člena ZPP). Preklic pooblastila za sodišče učinkuje, ko mu je naznanjen. Trenutek naznanitve preklica sodišču je pomemben, ker dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, sodna pisanja še vedno veljavno vroča dotedanjemu (bivšemu) pooblaščencu stranke, na to vročitev pa se nato veže tudi začetek teka roka za vložitev pravnih sredstev.¹ Če ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih (drugi odstavek 137. člena ZPP). Če je odločba vseeno vročena več pooblaščencem, začne teči rok za pravno sredstvo od vročitve odločbe prvemu izmed njih, in ne šele od poznejše vročitve tistemu, ki mu je bila vročena zadnjemu.²

7.Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep vročilo takratnemu pooblaščencu drugega toženca A. A., ki je zastopal drugega toženca v postopku z obnovo postopka. Sklep je odpravilo dne 30. 1. 2024, pooblaščenec A. A. pa ga je prejel 14. 2. 2024 (vročilnica pripeta k list. št. 278 spisa). Odvetnik B. B. je 14. 2. 2024 sodišču prve stopnje poslal sporočilo, da od 14. 2. 2024 dalje v obravnavani zadevi zastopa drugega toženca. A. A. je 15. 2. 2024 sodišču prve stopnje poslal sporočilo, s katerim je sodišču prve stopnje sporočil, da je 15. 2. 2024 prejel preklic pooblastila s strani drugega toženca. Sodišču prve stopnje je tudi vrnil izpodbijani sklep, ki ga je dvignil 14. 2. 2024. Sodišče prve stopnje je sporočilo A. A. prejelo 19. 2. 2024. Izpodbijani sklep je v nadaljevanju vročilo še toženčevemu novemu pooblaščencu odvetniku B. B., ki je sklep prejel 29. 2. 2024. Dopolnitev pritožbe je bila vložena dne 12. 3. 2024.

8.Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep odpravilo takratnemu pooblaščencu drugega toženca A. A., preden je bilo obveščeno o preklicu pooblastila. Pooblaščenec A. A. je izpodbijani sklep tudi dvignil (s čimer je bila vročitev opravljena), preden je bilo sodišče prve stopnje obveščeno o preklicu pooblastila. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep torej veljavno vročilo takratnemu pooblaščencu drugega toženca A. A. Zato se na čas te vročitve takratnemu pooblaščencu drugega toženca, ki je bila opravljena 14. 2. 2024, navezuje tudi začetek teka roka za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep, ki se je iztekel 29. 2. 2024. Sodišče prve stopnje je po prejemu obvestila o toženčevem novem pooblaščencu izpodbijani sklep vročilo tudi njemu, česar sicer ni bilo dolžno storiti. S to vročitvijo drugi toženec ni pridobil dodatnega roka za vložitev pritožbe. Dejstvo, da je prejšnji pooblaščenec drugega toženca po prejemu preklica pooblastila pravilno vročeni sklep vrnil sodišču prve stopnje in ga ni posredoval drugemu tožencu, ne vpliva na veljavnost vročitve. Postopanje prejšnjega pooblaščenca drugega toženca po tem, ko je bil seznanjen s preklicem pooblastila, je stvar notranjega razmerja med stranko in pooblaščencem.

9.Dopolnitev pritožbe z dne 12. 3. 2024 je torej vložena po poteku petnajstdnevnega roka za vložitev pritožbe, zaradi česar je ni mogoče upoštevati, saj je pritožbeni rok strogo prekluziven zakonski rok. Pritožbeno sodišče je zato prepozno dopolnitev pritožbe zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

Glede pritožbe

10.Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. V postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP (prvi odstavek 91. člena ZPP).

11.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je drugi toženec predlog za obnovo postopka vložil po svojem pooblaščencu A. A., ki ima opravljen pravosodni izpit, vendar ni odvetnik. Ker je bil predlog za obnovo postopka vložen po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 86. člena ZPP, je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka kot nedovoljenega zavrglo. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

12.Drugi toženec v pritožbi priznava, da je predlog za obnovo postopka vložil pooblaščenec, ki ni odvetnik, sodišču prve stopnje pa očita nezakonito ravnanje v postopku z obnovo postopka. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje predlog ali takoj zavreči ali pa drugega toženca poučiti o dejstvu nemožnosti zastopanja po pooblaščencu, ki ni odvetnik, ter ga pozvati k predložitvi pooblastila in odobritvi pravnih dejanj, to je vložitvi predloga za obnovo postopka. Ker sodišče prve stopnje predloga za obnovo postopka ni zavrglo niti pozvalo drugega toženca k odpravi procesne pomanjkljivosti, temveč je predlog poslalo tožnici v odgovor in nato razpisalo narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka, s čimer je tožnici omogočilo priglasitev visokih odvetniških stroškov, je po mnenju drugega toženca ravnalo nezakonito in neobičajno.

13.Predlog za obnovo postopka, vložen po pooblaščencu, ki ni odvetnik, je nedovoljen. Takšen predlog sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 91. člena ZPP brez nadaljnjega obravnavanja zavrže.³ Določb ZPP ni mogoče razlagati in uporabljati tako, da bi bilo mogoče stranko poučiti o obveznem odvetniškem zastopanju v postopku z obnovo in ji omogočiti odpravo nepravilnosti. Izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni odvetnik, ni nerazumljiva ali nepopolna vloga, ki bi jo bilo mogoče poslati v popravo ali dopolnitev na podlagi določbe 108. člena ZPP, temveč gre za pomanjkljivost glede procesne predpostavke postulacijske sposobnosti stranke, ki je ni mogoče naknadno odpraviti. Stališče, da se izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni odvetnik, ali ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, ki ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, zavrže brez predhodnega poziva stranki, naj pomanjkljivost odpravi, je uveljavljeno tudi v sodni praksi,⁴ zato ni utemeljena pritožbena navedba, da iz sodne prakse, ki je pritožnik sicer konkretno ne navede, izhaja nasprotno. Dejstvo, da drugi toženec ni vedel za obvezno odvetniško zastopanje v postopku z obnovo postopka, ni odločilno. ZPP ne zahteva poučevanja stranke o izrednih pravnih sredstvih in njihovih procesnih predpostavkah.

14.Ker je bil predlog drugega toženca za obnovo postopka nedovoljen, bi ga moralo sodišče prve stopnje takoj zavreči. Vročanje predloga v odgovor nasprotni stranki in razpis naroka za obravnavanje predloga za obnovo postopka je bilo nepotrebno, kar pa ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pritožnik razveljavitve izpodbijanega sklepa in nadaljevanja postopka vsebinskega odločanja o predlogu za obnovo postopka ne more doseči niti z navedbo, da zdaj ima pooblaščenca, ki je odvetnik. Za presojo dovoljenosti predloga za obnovo postopka je odločilno samo, da je bil predlog vložen po pooblaščencu, ki ni odvetnik, ni pa odločilno, da je drugi toženec kasneje za zastopanje v postopku z obnovo postopka pooblastil odvetnika.

15.Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo drugega toženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

16.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Drugi toženec s pritožbo ni uspel, zato ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, dolžan pa je tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po predloženem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke obsegajo stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 3228 točk, kar znaša 1.936,80 EUR (tar. št. 22/2 OT), materialne stroške v višini 25,37 EUR (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 2.393,85 EUR. Pritožbeno sodišče pa tožnici ni priznalo priglašenih 100 točk za konferenco s stranko in 50 točk za končno poročilo stranki, saj sta ti storitvi v konkretnem primeru že zajeti v 3228 točkah za odgovor na pritožbo in ne gre za samostojni odvetniški storitvi po tar. št. 43 OT. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka je drugi toženec dolžan povrniti tožnici v roku petnajst dni po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev.

-------------------------------

1A. Galič v Pravdni postopek : zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 410 in 411.

2V. Rijavec v Pravdni postopek : zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 553; sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 887/2008 z dne 26. 8. 2010.

3Glej tudi prvi odstavek 398. člena ZPP, ki določa, da prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka.

4Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3318/2012 z dne 24. 12. 2012, II Cpg 520/2014 z dne 31. 3. 2014, I Cp 2323/2014 z dne 15. 10. 2014, II Cp 2425/2015 z dne 16. 9. 2015 in II Cp 543/2023 z dne 21. 3. 2023.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 86, 86/3, 91, 91/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.