Jedro

Zgolj pavšalnega pritožbenega navajanja in še drugih stvari, ki naj bi spadale v zapuščino, in v pritožbi prvič uveljavljanega nasprotovanja izločitvenega zahtevka dedinje, ki ga je dedič v zapuščinskem postopku že priznal, ni mogoče upoštevati v pritožbenem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je dedinja A. G. izločala iz zapuščine 1/2 nepremičnin vpisanih v vl.štev. xx, vl.štev. xy in vl. štev. yy, vse k.o. Š., ter 1/4 nepremičnin, vpisanih v vl.štev. yx, k.o. Š., pri čemer sta sodediča D. G. in J. G. izločitveni zahtevek sodedinje A. G. priznala. Nadalje je ugotovilo obseg premoženja, ki spada v zapuščino, upoštevaje pri tem priznani izločitveni zahtevek ter razglasilo za zakonite dediče A. G., J. G., D. G., vsakega do 1/3, ugotovilo, da sta zakonita dediča J. G. in D. G. svoja zakonita dedna deleža na nepremičninah in osebnem avtomobilu v zapuščini odstopila sodedinji A. G., ki je tako postala upravičena do celotne zapuščine, da sta nadalje zakonita dedinja A. G. in nujni dedič J. G. sklenila sporazum o poplačilu nujnega dednega deleža, po katerem je nujni dedič J. G. postal lastnik nepremičnine vl.štev. xz, k.o. Š. in sicer parc.štev. 1215, gozd v izmeri m2 in se je zakonita dedinja A. G. zavezala nujnemu dediču J. G. v dokončno poplačilo nujnega dednega deleža na roke izplačati znesek 46.000 EUR do dne 3.2.2005. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo dedič J. G.. Poudarja, da se ne strinja z izločitvenim zahtevkom A. G., kolikor se ta nanaša na nepremičnine, ki jih je zapustnik posedoval že pred sklenitvijo zakonske zveze in sicer parc.štev. 913, 914,915/1 in 1060/2, vl.štev.

xx, k.o. Š. ter parc.štev. 1060/1 in 1066/12, vl.štev. yx, k.o. Š.. Izločitve veljajo le za dodano vrednost zidanih objektov na navedenih parcelah, ne pa tudi sama zemljišča. V zapuščini tudi niso navedeni stroji in oprema mizarske delavnice. Predlaga tudi spremembo in dopolnitev Sporazuma o poplačilu nujnega dednega deleža in sicer tako, da postane sklep izvršljiv ter vpisi lastninske pravice mogoči z dnem izplačila celotnega zneska dogovorjenega poplačila nujnega dednega deleža z omejitvijo, da je skrajni rok izplačila 3.2.2005. Če do tega datuma plačilo ni izvršeno, sporazum in sklep o dedovanju ne veljata.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje priznal izločitveni zahtevek dedinje A. G.. To pomeni, da je bil obseg zapustnikovega premoženja nesporen in je sodišče prve stopnje takšen nesporen obseg zapustnikovega premoženja tudi moralo ugotoviti oziroma je moralo to okoliščino upoštevati pri ugotavljanju obsega zapustnikovega premoženja (člen 167/1 ZPP, ki od sodišča terja, da izda odločbo na podlagi uspeha celotnega obravnavanja). Pritožnik pa v pritožbenem postopku svojega priznanja izločitvenega zahtevka brez izkaza upravičenih razlogov načeloma tudi sicer ne more preklicati oziroma spremeniti. S pavšalnimi trditvami, da je zapustnik sporne parcele pridobil že pred sklenitvijo zakonske zveze, prvič v pritožbi nasprotuje ugotovljenemu obsegu zapustnikovega premoženja, kar je nedopustno, saj niti ne navede, zakaj teh trditev ni uveljavljal že pred sodiščem prve stopnje (primerjaj določbo 1. odstavka 337. člena ZPP, ki se glede na določbo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku in po katerem sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva ter predlagati nove dokaze le če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje).

Sporni Sporazum o poplačilu nujnega dednega deleža je po svoji vsebini tudi dedni dogovor v tem zapuščinskem postopku ugotovljenih dedičev v smislu 3. odstavka 214. člena ZD, saj vsebuje elemente delitve zapuščine med dedičema A. G. in dedičem J. G.. Pritožnik, upoštevaje dejstvo, da je soglašal z njegovo vsebino v postopku pred sodiščem prve stopnje, v tem pritožbenem postopku ne more zahtevati spremembe vsebine takšnega pogodbenega dogovora, povzetega v izpodbijani sklep, temveč je nanj vezan enako kot tudi iz tega dogovora zavezana zakonita dedinja A. G.. Ker je omenjeni sporazum povzet v sklep sodišča prve stopnje in tako predstavlja tudi sestavni del izvršilnega naslova, pa bo lahko pritožnik v primeru, če dedinja A. G. morebiti res ne bi hotela izplačati v sporazumu navedeni denarni znesek, svojo terjatev prisilno uveljavil v ustreznem izvršilnem postopku (primerjaj 1. točko 2. odstavka 17. člena in 1. odstavek 21. člena ZIZ, po katerih je izvršilni naslov, primeren za izvršbo tudi sodna odločba ali sodna poravnava, v katerih so navedeni upnik, dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti).

Pritožnik v pritožbi pavšalno navaja, da naj bi v zapustnikovo premoženje spadali tudi stroji in oprema mizarske delavnice. Tega zatrjevanega premoženja v postopku pred sodiščem prve stopnje ni priglasil nobeden od dedičev in ga zato sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obsegu premoženja zapustnika ni moglo upoštevati. Zgolj pavšalnega - torej brez ustreznih dokazov podkrepljenega izkazovanja dodatne zapuščine pokojnika, pa tudi v pritožbenem postopku v zapuščinskem postopku ni mogoče uveljaviti (člen 8/1 ZPP v zvezi s

163. členom ZD).

Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je ob povedanem pravilna.

Ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kakšnih materialnopravnih ali procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je moralo ob povedanem zavrniti pritožbo in potrditi tudi ta sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP ter 163. členom ZD).