Jedro

Ker kazenski postopek ni pravnomočno končan, zahteve za varstvo zakonitosti niso dovoljene, zato jih je Vrhovno sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo.

Izrek

Zahteve za varstvo zakonitosti se zavržejo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 27. 11. 2015 obtoženemu A. O. in udeleženim družbam N. I., d. o. o., iz Ljubljane, E. iz Paname, I. E., d. o. o., iz Ljubljane, J., d. o. o., iz Ljubljane, I. P., d. o. o., iz Ljubljane, in njeni pravni naslednici družbi I. L., d. o. o., iz Ljubljane, M. Š., družbi I. F. iz Liechtensteina, fundaciji C. S. iz Liechtensteina, fundaciji C. S. iz Liechtensteina in družbi M. iz Liechtensteina, podaljšalo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi za čas šestih mesecev, to je do 1. 12. 2015. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 24. 2. 2016 delno ugodilo pritožbi pooblaščencev udeleženca M. Š. in sklep sodišča prve stopnje spremenilo in predlog Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi na ½ nepremičnine last M. Š. na ..., zavrnilo. Pritožbi zagovornikov obtoženih A. O., A. R. in A. P. ter udeleženih pravnih oseb N. I., d. o. o., I. E., d. o. o., I. L., d. o. o. (sedaj F. I., d. o. o.) in J., d. o. o., pa je zavrnilo kot neutemeljene.

2. Zoper sklep so zagovornik obtoženega A. O., ter pravni osebi družba N. I., d. o. o., in družba J., d. o. o., vložili zahteve za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih procesnih kršitev in nepravilne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču so predlagali, naj zahtevam za varstvo zakonitosti ugodi ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani tako spremeni, da pritožbam obtoženega A. O. in družb N. I., d. o. o., in J., d. o. o., ugodi in predlog Specializiranega državnega tožilstva za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja zavrne, podrejeno pa se zavzemajo za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje.

3. Po določbi prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je zahtevo za varstvo zakonitosti mogoče vložiti iz razlogov, navedenih v 1. do 3. točki prvega odstavka tega člena zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Pogoj, da je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti je torej, da je kazenski postopek pravnomočno končan. Edina izjema je predvidena v četrtem odstavku 420. člena, ki določa, da se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena).

4. V obravnavani zadevi kazenski postopek še ni pravnomočno končan. Zadeva je v fazi Priprave na glavno obravnavo (XX. poglavje Zakona o kazenskem postopku). V juniju mesecu 2016 so določene (razpisane) glavne obravnave. Ker kazenski postopek ni pravnomočno končan, zahteve za varstvo zakonitosti niso dovoljene, zato je Vrhovno sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 423. člena ZKP zahteve obtoženega A. O. in udeleženk pravnih oseb družb N. I., d. o. o., in J., d. o. o., zavrglo.