Jedro

Po 1. odstavku 73. člena ZUS-1 je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona. V prvem primeru morata biti torej podana kumulativno dva pogoja, prvi, da je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, in drugi, da je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika dne 19.5.2008 vložila pritožbo. V njej navajata, da je pritožba proti sodbi, ki jo je izdalo upravno sodišče, dovoljena, če je sodišče ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot pa ga je ugotovil upravni organ, v tem primeru upravni organ prve stopnje in tožena stranka. Sodišče prve stopnje je na podlagi drugačnega dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo, delno tožbi ugodilo, delno ne, vendar je v obrazložitvi razlogov navedlo drug dejanski stan kot upravna organa. Na tak dejanski stan je uporabilo drugo normo materialnega prava, zato je v takšnem primeru, ki ga obravnava 1. odstavek 73. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 26/2007 – sklep US) pritožba dovoljena, pravni pouk na sodbi sodišča prve stopnje pa je v nasprotju s citiranim določilom in zavajajoč ter nezakonit. V nadaljevanju navajata pritožbene razloge, zaradi katerih menita, da je pritožba utemeljena.

Pritožba ni dovoljena.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 (dejansko stanje) delno ugodilo tožbi tožečih strank, odpravilo 4. točko odločbe Upravne enote Ljubljana z dne 11.6.2007, v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve za denacionalizacijo poslovnega prostora detajlne trgovine (k.o. ..., parc. št. ..., št. zk. vl. ...) in v tem delu zadevo vrnilo upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek. V ostalem delu pa je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Po 1. odstavku 73. člena ZUS-1 je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona. V prvem primeru morata biti torej podana kumulativno dva pogoja, prvi, da je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, in drugi, da je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt. Ti okoliščini pa v obravnavanem primeru nista podani. Sodišče ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, ampak je bilo dejansko stanje po mnenju sodišča prve stopnje nepopolno ugotovljeno, in ni spremenilo izpodbijanega upravnega akta, pač pa je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja tožbi deloma ugodilo, v tem delu izpodbijani upravni akt odpravilo ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. Sodišče torej ni spremenilo upravne odločbe – ni meritorno odločilo, saj je izpodbijani upravni akt odpravilo in vrnilo v ponovno reševanje upravnemu organu (na podlagi 64. člena ZUS-1), zato pritožba ni dovoljena. Sodišče ni (meritorno) odločilo o stvari (na podlagi 65. člena ZUS-1), niti ni odločitve oprlo na 66. člen ZUS-1, saj v obravnavani zadevi ne gre za spor iz 1. odstavka 4. člena tega zakona (odločanje o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo). Zato se tožeči stranki v pritožbi tudi neutemeljeno sklicujeta na zatrjevane kršitve ustavnih pravic ter uveljavljata pritožbeni razlog v zvezi s 66. oziroma 4. členom ZUS-1. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije pritožbo tožečih strank kot nedovoljeno s sklepom zavrglo. Pri tem je na podlagi 22. člena ZUS-1 uporabilo določbo 352. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/1999 in nadaljnji), ki določa, da sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storilo sodišče prve stopnje (343. člen).