Jedro

Taksna obveznost tožene stranke za plačilo sodne takse za pritožbo je nastala z dnem, ko je bila pritožba izročena sodišču, ker pa je tožena stranka predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila šele po prejemu naloga za plačilo takse, je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrglo kot prepozen.

Izrek

1. Pritožba zoper sodbo z dne 30.9.2009 se zavrže. 2. Pritožbi zoper sklepa z dne 4.12.2009 in 5.2.2010 se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo zneska 32.548,82 EUR spp in pravdnih stroškov.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. V laični pritožbi navaja, da je sodba preuranjena in neargumentirana, in da sodišče prve stopnje ni sledilo napotilom Višjega sodišča iz razveljavitvenega sklepa dne 29.5.2007. S sklepom z dne 4.12.2009 je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, obenem pa jo je pozvalo, da v roku 15 dni dopolni predlog za odlog in obročno plačilo sodne takse za pritožbo s predložitvijo dokazil o slabem finančnem stanju.

Tožena stranka je zoper navedeni sklep vložila pritožbo, v kateri navaja, da pravica do vložitve pritožbe ni odvisna od plačila sodne takse, prosila pa je tudi za podaljšanje roka za pridobitev manjkajoče dokumentacije. Sodišče je predlogu ugodilo in s sklepom z dne 11.1.2010 rok za predložitev dokumentacije podaljšalo do 1.2.2010. Ker tožena stranka zahtevanih dokazil ni predložila, je sodišče s sklepom z dne 5.2.2010 predlog tožene stranke za odlog in obročno plačilo sodne takse zavrnilo.

Zoper navedeni sklep se je tožena stranka pritožila, ker da je bil dodaten rok za pridobitev dokumentacije nekorekten in zavajajoč ter da je sodišču že iz predloženih dokazil znano njegovo finančno stanje.

Pritožba zoper sodbo ni dovoljena, pritožbi zoper sklepa sta neutemeljeni.

1. O pritožbi zoper sodbo: Tožena stranka je vložila pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek in tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške. Tožeča stranka je torej predmetno pravdo izgubila, tožena stranka pa v njej uspela, zato za vložitev pritožbe nima pravnega interesa, saj z njo nikakor ne more doseči zase ugodnejšega položaja, kot ji je bil priznan z izpodbijano sodbo. Pritožba tožene stranke je nedovoljena, zato jo je sodišče na podlagi 343. člena ZPP zavrglo.

2. O pritožbi zoper sklep z dne 4.12.2009: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo pravilno zavrglo kot prepozen, saj je tožena stranka predlog za oprostitev vložila po tem, ko je že nastala njena taksna obveznost za plačilo takse za pritožbo. Pravilno je pojasnilo, da je taksna obveznost tožene stranke za plačilo sodne takse za pritožbo nastala z dnem, ko je bila pritožba izročena sodišču (dne 26.10.2009), da pa je tožena stranka predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila šele po prejemu naloga za plačilo takse (dne 6.11.2009). Svojo odločitev je pravilno oprlo na 1. odstavek 14. člena ZST, skladno s katerim sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje šele od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev (t.j. od 6.11.2009) in velja za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Pritožbena navedba, da pravica do vložitve pritožbe ni odvisna od plačila sodne takse, se na navedeno situacijo ne nanaša in je za postopek odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks nerelevantna. Pravica do pritožbe toženi stranki zaradi neplačane takse ni bila odvzeta.

3. O pritožbi zoper sklep z dne 5.2.1010: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi predlog tožene stranke za odlog in obročno plačilo sodne takse za pritožbo, saj se tožena stranka ni odzvala pozivu k dopolnitvi vloge, k čemur jo je sodišče najprej pozvalo s sklepom z dne 4.12.2009, s sklepom z dne 11.1.2010 pa ji je odobrilo še dodaten rok do 1.2.2010 za predložitev zahtevanih dokazil. Ne drži pritožbeni očitek, da je bil rok, ki ga je toženi stranki določilo sodišče, neprimeren in zavajajoč. Poziv k dopolnitvi vloge je tožena stranka prejela 28.12.2009, s sklepom z dne 11.1.2010 pa je bil navedeni rok podaljšan do 1.2.2010, kar pomeni, da je imela več kot mesec dni časa za pribavo in predložitev zahtevane dokumentacije, kar pritožbeno sodišče ocenjuje kot več kot zadosten rok (običajni sodni roki v istovrstnih primerih so namreč krajši). Nevažno je, kdaj je tožena stranka prejela sklep, s katerim ji je bil rok podaljšan, oz. bi bilo to dejstvo lahko pomembno le v primeru, če bi se rok iztekel prej, preden bi bila toženka o tem obveščena, za takšno situacijo pa v konkretnem primeru ni šlo.

Sodišče je bilo tako s toženčevim gmotnim stanjem (in s tem upravičenostjo razlogov za odlog ali obročno plačilo takse) lahko seznanjeno samo v obsegu, kot ga izkazujejo dokazi, ki jih je toženec predložil v spis, le - ti pa v tem oziru nimajo ustrezne dokazne vrednosti. Pritrditi je zato zaključku sodišča, da glede na to, da toženec ni predložil nobenega dokaza o svojih dohodkih v zadnjih treh mesecih pred dnem vložitve vloge, niti zadnje dohodninske odločbe ali dokazila, da ni bil zavezanec za vložitev napovedi za odmero dohodnine niti drugih dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti višino njegovih dohodkov, ni dokazal svojih trditev o slabem premoženjskem stanju. Zato njegovemu predlogu ni bilo mogoče ugoditi.

Pritožbeni razlogi tako niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (353. člen ZPP), zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP obe pritožbi zavrnilo in oba izpodbijana sklepa potrdilo.

Sicer pa bo imel toženec z ozirom na dejstvo, da je bila njegova pritožba zavržena, možnost uveljavljati delno vračilo takse za pritožbo v skladu z določili ZST.