Jedro

Čeprav je, gledano s stališča okolja, interes družbe, da se stari objekti obnavljajo, dejstvo, da ima eden od solastnikov večja sredstva, ki jih lahko nameni v ta namen, ne more prevagati, če drugi od solastnikov nedeljive stvari svoj večji interes izkazuje s potrebo po bivanju v takšnem objektu.

Izrek

Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje opravilo delitev nepremičnine, ki je v solastnini nepravdnih udeležencev vsake do 1/2 tako, da je nepremičnino - stanovanjsko hišo razdružilo tako, da je to nepremičnino v celoti izročilo v last in posest predlagatelju M.L., ki mu je naložilo, da je dolžan nasprotni udeleženki plačati njen solastninski delež na tej nepremičnini v znesku 7.938.403,00 SIT v roku treh mesecev od izdaje sklepa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa do plačila. Odločilo je, da lahko vsaka od strank po pravnomočnosti tega sklepa predlaga izvedbo vpisa v zemljiški knjigi, nasprotna udeleženka pa ima zastavno pravico za zneske 7.938.403,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi na navedeni nepremičnini do dokončnega poplačila. Skupne stroške postopka je odmerilo na 76.850,00 SIT in nasprotni udeleženki naložilo, da je dolžna predlagatelju povrniti 8.425,00 SIT, glede ostalih stroškov pa odločilo, da trpita stranki vsaka svoje.

Zoper ta sklep je vložila pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da predlagatelj ni v postopku izkazal večjega upravičenega interesa za dodelitev nepremičnine. Že na ogledu bi se sodišče prve stopnje moralo prepričati, da predlagatelj ni izvedel nikakršnih investicij v objekt, sicer pa investicije tudi ne morejo pomeniti večjega interesa za dodelitev stvari. Ne drži ugotovitev prvostopnega sodišča, da ima nasprotna udeleženka urejeno bivanje v B., saj že 15 let živi v P., kjer ima prijavljeno stalno bivališče in tudi velik krog znancev in prijateljev ter je stalna obiskovalka čitalnice v p. knjižnici. Stara je 88 let in le v vročih poletnih mesecih od 10. julija do 15. avgusta se zadržuje v B., kjer ima neurejen letni vikend brez gretja. Po potresu na bovškem pa je ta vikend sploh nesposoben za bivanje tudi v poletnem času, saj ima uničeno streho. V vasi ni trgovine, ni zdravnika. Najbližja trgovina je oddaljena 5 km, in sicer v B., ki nima z vasjo nobene avtobusne povezave. V P. pa ima nasprotna udeleženka vse to urejeno in zato je po njenem smešno trditi, da ima urejeno bivanje v B. Teh okoliščin sodišče prve stopnje sploh ni preverjalo, čeprav po mnenju nasprotne udeleženke kažejo kvečjemu na njen večji interes, da dobi celotno nepremičnino. Na drugi strani ima predlagatelj službo v L., kjer ima tudi urejeno trostanovanjsko hišo in družino, ki stalno živi v L. Nepremičnino v P. je podedoval, sedaj pa želi pridobiti nepremičnino zato, da bi jo oddajal za turizem in ne za bivanje.

Nasprotna udeleženka pa želi to nepremičnino za svoje bivanje, zato je njen večji interes tudi v tej smeri izkazan. Sicer pa nasprotna udeleženka meni, da bi bilo najpravičneje hišo razdeliti tako kot je v svojem mnenju predlagal izvedenec gradbene stroke, saj je takšna delitev mogoča. Prvenstvena naloga sodišča tudi je, da opravi fizična delitev, če je ta le mogoča. Strošek 580.000,00 SIT, ki bi bil potreben za ureditev dveh enot, je po mnenju pritožnice minimalen strošek. Nasprotna udeleženka zato predlaga razveljavitev sklepa in ponovno odločanje o zadevi. Pritožbi prilaga dokazila za svoje navedbe, prosi pa tudi, da se jo oprosti plačila sodnih taks za pritožbo, saj je taksa zelo visoka in presega njeno pokojnino.

Predlagatelj je na pritožbo nasprotne udeleženke odgovoril. Osporaval pritožbene navedbe in predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

Na obsežen odgovor predlagatelja na pritožbo je odgovorila nasprotna udeleženka in na njen odgovor na pritožbo je ponovno odgovoril predlagatelj.

Pritožba je utemeljena.

Odločitev prvostopnega sodišča, da se sporna nepremičnina v celoti dodeli v last in posest predlagatelju, ker naj bi on izkazal večji interes, ki ga sodišče vidi v tem, da namerava objekt sanirati in obnoviti, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne prepriča. Pritožnica namreč utemeljeno opozarja, da je med postopkom sama utemeljevala večji upravičen interes, pa sodišče prve stopnje njenih trditev niti ni raziskalo. Tudi v pritožbi prepričljivo opozarja na te okoliščine, ki niso ocenjene in je že zato odločitev prvostopnega sodišča najmanj preuranjena, saj dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Po mnenju pritožbenega sodišča pa tudi razlaga pravnega standarda upravičenega interesa v izpodbijani odločbi ne vzdrži, saj interes za obnovo objekta ne more predstavljati pravnega standarda večjega upravičenega interesa, ki pride v poštev pri dodelitvi določenega dela premoženja po 122. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Če je potreben kakšen posel v zvezi z rednim upravljanjem (rednim vzdrževanjem) nepremičnine, da ta ne propade in je med solastnikoma o opravi takšnega posla spor, se takšen spor reši po določbah ZNP v poglavju o ureditvi razmerij med solastniki (12. poglavje). Če pa gre za investicije, ki presegajo redno vzdrževanje in med solastniki ni sporazuma, je tak spor res najenostavneje rešiti z delitvijo stvari, vendar dejstvo, da je eden od solastnikov zainteresiran za večjo obnovo nepremičnine, ker ima za to možnosti, ne more prevagati in pomeniti večjega upravičenega interesa napram drugemu solastniku, ki večjih vlaganj v bodočnosti v objekt ne zatrjuje. Če kdo od solastnikov objekt potrebuje za bivanje, takšen interes najmanj napram interesu po obnovi objekta prevaga. V delitvenem postopku se deli stvar, takšna kot je. Čeprav bi bil, gledano s stališče okolja lahko interes družbe, da se stari objekti obnovijo in vanj vlagajo sredstva, pa ta okoliščina, ki je lahko zelo subjektivna, v delitvenem postopku med solstnikoma ne more predstavljati upravičenega interesa po 122.čl. ZNP. Zato so utemeljene pritožbene navedbe, v katerih pritožnica opozarja na zmotno razlago tega pravnega standarda. Iz teh razlogov je moralo pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Prvostopno sodišče mora v novem odločanju natančno raziskati in oceniti vse okoliščine, na katere v pritožbi opozarja nasprotna udeleženka. Ponovno naj tudi oceni, ali fizična delitev nepremičnine res ne prihaja v poštev, saj je fizična delitev primarna. V primeru, če bo ugotovilo, da je upravičen večji interes za prevzem stvari in izplačilo vrednosti deležev ostalemu solastniku izkazan pri obeh strankah, pa naj upošteva, da v takem primeru ne more določiti enega prevzemnika, ampak mora opraviti delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička. Šele, ko bodo vse pravno pomembne okoliščine za delitev sporne nepremičnine pravilno in popolno ugotovljeno, naj o delitvi ponovno odloči. Odloči pa naj tudi o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo, saj o takem predlogu vedno odloča prvostopno sodišče (169. čl. ZPP).