Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik je s toženko 27. 11. 2007 sklenil pogodbo o stanovanjskem hipotekarnem kreditu v višini 248.500 CHF z dobo vračanja 360 mesecev. S tožbo je zahteval ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe, pogodbe o zavarovanju nepremičnin in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke ter njen izbris iz zemljiške knjige.

2.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3.Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevku ugodilo. Vrhovno sodišče je toženkini reviziji ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in vrnilo zadevo temu sodišču v novo sojenje. Sodišče druge stopnje je v novem sojenju tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevku ugodilo.

4.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

1.Ali bi drugostopenjsko sodišče moralo skladno z drugim odstavkom 1. člena Direktive 93/13/EGS, izključiti uporabo te Direktive v konkretnem primeru in odločitev sprejeti na podlagi nacionalne zakonodaje, zlasti ZPotK (kot je veljal v času sklepanja pogodb), ki je, kot specialni zakon, urejal sklepanje kreditnih pogodb v CHF?

2.Ali je razlaga pojasnilne dolžnosti, ki temelji na dokumentih in sodni praksi sprejeti po letu 2007 (ko je bil sklenjen kredit), skladna s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov kot izhaja iz 155. člena URS?

3.Ali je pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da je za nepoštenost pogodbenega pogoja dovolj, da se življenjski primer prilega eni od štirih alinej prvega odstavka 24. člena ZVPot brez hkratne presoje obstoja dobre vere banke in znatnega neravnotežja pravic in obveznosti pogodbenih strank?

4.Ali je drugostopenjsko sodišče zadostilo standardu obrazloženosti, če je ugotovilo nepoštenost pogodbenega pogoja zgolj na podlagi ugotovitve, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena, brez da bi obrazložilo obstoj nedobrovernosti banke in obstoj znatnega neravnotežja pravic in obveznosti pogodbenih strank?

5.Ali je drugostopenjsko sodišče neupravičeno odstopilo od ustaljene sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča RS pri presoji nepoštenosti pogodbenega pogoja in ali je drugostopenjsko sodišče pravilno uporabilo kriterije za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja?

6.Ali je pravilna odločitev drugostopenjskega sodišča, da gre v konkretnem primeru za nepošten pogodbeni pogoj?

7.Ali je zgolj ugotovitev, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena, dovolj za ugotovitev slabe vere banke oziroma kršitev načela vestnosti in poštenja brez istočasne presoje ostalih okoliščin, predvsem morebitnega naklepa ali hude malomarnosti banke pri izpolnjevanju pojasnilne dolžnosti banke?

8.Ali je pravilna odločitev drugostopenjskega sodišča, da spremeni odločitev prvostopenjskega sodišča, za katerega je samo ugotovilo, da je odločitev materialnopravno pravilna glede na v času izdaje sodbe veljavno in ustaljeno sodno prakso, in sicer izključno zaradi spremenjene sodne prakse, ki je nastala šele leto in pol po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča?

9.Ali je zadoščeno standardu obrazloženosti sodbe drugostopenjskega sodišča, kadar drugostopenjsko sodišče v obrazložitvi sodbe (s katero spremeni prvostopenjsko odločbo) navede samo to, da ugotovljena dejstva utemeljujejo določeno pravno posledico, še posebej v primeru, ko je sodišče prve stopnje na podlagi teh istih dejstev presodilo ravno nasprotno?

10.Ali je drugostopenjsko sodišče kršilo 7. člen ZPP in odločilo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, ki prepoveduje kršitev razpravnega načela in prekoračitev trditvene podlage, ko je pri presoji nepoštenosti pogodbenega pogoja upoštevalo dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in ki jih ne bi smelo vključiti v podlago svoje odločbe?

11.Ali je pravilen zaključek drugostopenjskega sodišča, da pri potrošniškem pravu ni mogoče uporabiti pravila o trditvenem in dokaznem bremenu?

12.Ali je pravilno stališče drugostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da sta zaradi ničnosti kreditne pogodbe nični tudi pogodba o zavarovanju nepremičnin in sporazum o zavarovanju denarne terjatve, zaradi česar ni več podlage za vpis hipoteke v zemljiški knjigi?

13.Ali je v konkretnem primeru primerna posledica ničnosti pogodbenega določila tudi ničnost celotne kreditne pogodbe?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).