Jedro

Pravni naslednik prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja ne more kot stranka nadaljevati postopka denacionalizacije, če ta ni bil uveden na zahtevo njegovega pravnega prednika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19.6.2001. S to je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper sklep Upravne enote P. z dne 1.6.2001, s katerim je ta v ponovnem postopku v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 23.4.2001 zavrgla kot nepopolno zahtevo za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega dr. G. in dr. T.P., N., E., U.P., W. in W.P. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče soglaša s toženo stranko, da zahteva za denacionalizacijo z dne 29.4.1993, ki jo je vložil odvetnik S.V., ni bila sposobna za obravnavanje, saj niti ni bilo jasno, v čigavem imenu je bila vložena. Pooblastila, ki so bila priložena zahtevi so bila iz leta 1970, torej 21 let pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji (ZDen). V zahtevi tudi ni navedeno premoženje, katerega vračilo se zahteva in ji niso priložena dokazila o podržavljenju, potrdila o državljanstvu, zemljiškoknjižni izpiski ter druga potrebna dokazila. Zato je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je odvetnika pozval na dopolnitev zahteve in sicer na predložitev novih pooblastil ter potrebnih dokazil. Upravni organ zahtevane dopolnitve ni prejel niti od odvetnika, niti od vlagateljev zahteve. Iz podatkov v upravnih spisih je razvidno, da je odvetnik S.V. dne 23.1.1999 umrl in da je njegovo pisarno prevzela odvetnica T.V., ki pa je z dopisom dne 28.5.2001 prvostopnemu organu sporočila, da je odvetnik S.V. s strankami izgubil stik, ona pa ne pozna njihovega naslova, niti ne ve, ali so še žive in tudi ne, kdo so njihovi dediči, zato ne more predložiti nobenih pooblastil. Po presoji sodišča na pravilnost odločitve o zavrženju zahteve kot nepopolne ne more vplivati vstop tožnice v postopek in sicer z vlogo z dne 30.9.1999 in njeno zatrjevanje, da je zaradi smrti odvetnika S.V. za zastopanje pooblastila odvetnika V., iz česar naj bi izhajalo, da je bila v postopek vključena že prej, kar pa iz podatkov spisov ne izhaja. Iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v P. z dne 18.6.1996 sicer res izhaja, da je tožnica edina dedinja po pok. G.P., ki je umrl dne 4.1.1968 v A. Ni pa v upravnih spisih pooblastila tožnice odvetniku V. in tudi iz zahteve z dne 29.4.1993 ne izhaja, da je vložena v imenu tožnice, ampak je bila zahteva vložena v imenu njenega pravnega prednika, ki pa je bil, kot izhaja iz navedenega sklepa o dedovanju, ob vložitvi zahteve že mrtev in zato ni mogel biti stranka v postopku denacionalizacije, kar je ena temeljnih predpostavk za dopustnost vloge za denacionalizacijo. Napake vloge z dne 29.4.1993, vložene po odvetniku V. v imenu mrtvega G.P. že glede na naravo napake ni bilo mogoče odpraviti, tudi ne s kasnejšim vstopom tožnice v postopek.

Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da odvetnik S.V., ki je vložil zahtevo za denacionalizacijo sicer res ni imel posebnih pooblastil, vendar ob tem, ko je tožnica njegova procesna dejanja odobrila, to ni pomembno. Res je tudi, da vloga ni bila popolna, vendar pa jo je tožnica na poziv upravnega organa dopolnila. Zato bi morala oba upravna organa in sodišče presojati, ali je bila dopolnjena vloga zadostna podlaga za odločanje. Nepravilen je sklep sodišča, da vloge, ki je vložena v imenu neobstoječe stranke, ni mogoče dopolniti. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa v tem upravnem sporu na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je predmet upravnega spora zavrženje zahteve za denacionalizacijo kot nepopolne na podlagi 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Na tej podlagi upravni organ vlogo zavrže, če ima takšne formalne pomankljivosti, da je ni mogoče obravnavati, pa vložnik vloge niti na poziv organa, ne odpravi pomankjlivosti vloge v odmerjenem roku. Po določbi 61. člena ZDen se postopek za denacionalizacijo začne na podlagi zahteve, ki jo ima pravico vložiti upravičenec do denacionalizacije in njegov pravni naslednik, pri čemer je pravni naslednik upravičen za uveljavljanje pravic po ZDen le, če je upravičenec mrtev ali razglašen za mrtvega. Zden v 62. členu določa obvezno vsebino zahteve za denacionalizacijo ter listine, ki so obvezna sestavina te zahteve. V obravnavanem primeru je zahtevo za denacionalizacijo vložil odvetnik S.V. dne 29.4.1993. Da zahteva nima vsebine, določene v 62. členu ZDen in iz nje tudi ni bilo jasno razvidno v čigavem imenu je bila vložena, izhaja iz podatkov spisa in niti ni sporno, saj tožnica to v pritožbi sama navaja. Prav tako iz podatkov v predloženih upravnih spisih izhaja, da je odvetnik S.V. umrl. Glede na navedeno je upravni organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je prevzemnico odvetniške pisarne S.V. T.V. pozval, da vlogo dopolni. Odvetnica vloge ni dopolnila, ampak je upravnemu organu dne 28. 5. 2001 sporočila, da je verjetno pooblastilno razmerje ugasnilo še za časa življenja pok. odvetnika S.V., da strank ne pozna, niti ji niso znani njih naslovi in da naj upravni organ njeno vlogo smatra kot odpoved pooblastila. Zato je po presoji pritožbenega sodišča upravni organ ravnal pravilno, ko je vlogo zavrgel kot nepopolno. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da napak vloge, ki jo je dne 29.4.1993, vložil odvetnik S.V., tožnica ne more popraviti. Vlogo lahko dopolni le stranka, to pa tožnica ni. Da bi tožnica vložila zahtevo za denacionalizacijo iz podatkov upravnih spisov - zahteve z dne 29.4.1993 ne izhaja in tudi ne, da bi jo vložil G.P. Ta je namreč umrl že leta 1968, kar izhaja iz sklepa o dedovanju, ki ga je tožnica sama priložila. Zato tožnica, čeprav je njegova pravna naslednica, ne more nadaljevati postopka kot stranka. Tožnica bi namreč kot pravna naslednica prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja G.P., glede na naravo stvari sicer lahko kot stranka nadaljevala postopek denacionalizacije, vendar le v primeru, da bi bil postopek uveden na zahtevo njenega pravnega prednika, pa bi ta med postopkom umrl (54. člen ZUP/86). Ker po podatkih v predloženih upravnih spisih ne gre za tak primer, je pritožbeni ugovor, da je vlogo dopolnila in bi zato moral upravni organ odločiti po vsebini, neutemeljen.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.