Jedro

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom II Ips 44/2024 z dne 15. 1. 2025 sodno prakso poenotilo. V njem je kot bistveno pojasnilo, da do prehoda zapuščine brez dedičev na državo pride po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti; v sklepu o izročitvi zapuščine sodišče to dejstvo le ugotovi. ZD sodišču ne nalaga raziskovanja, kje in v kakšnem stanju je premično premoženje zapustnika, ki je v trenutku njegove smrti prešlo na kaducitetno upravičenko.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da premoženje zapustnika A. A., ki obsega: denarna sredstva na dveh transakcijskih računih; pravice in obveznosti podjetja B., s. p., ter vozili znamke Fiat ... in Citroen ..., postane last in se izroči Republiki Sloveniji.

2.Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje Republika Slovenija. Kot bistveno navaja, da bi moralo sodišče pred izdajo sklepa o izročitvi zapuščine brez dedičev zanesljivo ugotoviti, ali premično premoženje zapustnika še obstaja in kje se nahaja. V nasprotju s tem je pritožnici kot del zapuščinske mase po zapustniku izročilo tudi dve osebni vozili, pri čemer ni ugotovilo, ali vozili še obstajata, prav tako ni navedlo lokacije vozil ter kdo ju hrani oziroma poseduje njune ključe in pripadajoče dokumente. Glede na dosedanje izkušnje pritožnice v podobnih primerih obstaja precejšnja možnost, da vozili ne obstajata več. Pritožnica se sklicuje na razloge Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cp 192/2015 in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, sodišče prve stopnje pa v ponovljenem postopku zanesljivo ugotovi, ali premično premoženje, ki je predmet zapuščine, še obstaja, kje se nahaja in v čigavi hrambi je. Če to ne bo mogoče, naj se vozili iz sklepa o izročitvi črtata.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je - potem ko je ugotovilo, da po zapustniku ni dedičev in potem ko noben upnik ni predlagal stečaja zapuščine in prenosa zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev - premoženje zapustnika izročilo pritožnici.

5.Del tega premoženja sta dve vozili in samo izročitev teh vozil je v pritožbenem postopku sporna.

6.Sodišče prve stopnje je na podlagi spisovne dokumentacije ugotovilo, da podatki iz uradnih evidenc ne vzbujajo dvoma v obstoj vozil in njuno lastništvo s strani zapustnika, oboje v času njegove smrti. Tem ugotovitvam pritožnica ne nasprotuje.

7.Pritožnica pa graja ravnanje sodišča prve stopnje, ki ni ugotavljalo obstoja vozil v času izdaje sklepa o izročitvi zapuščine brez dedičev, prav tako ne okoliščin, ki bi pritožnici omogočile (lažji) prevzem vozil. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 192/2015, ki njeno stališče potrjuje.

8.Stališča višjih sodišč o obsegu dolžnosti sodišča pred izročitvijo zapuščine brez dedičev kaducitetni upravičenki so bila neenotna. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom II Ips 44/2024 z dne 15. 1. 2025 sodno prakso poenotilo. V njem je kot bistveno pojasnilo, da do prehoda zapuščine brez dedičev na državo pride po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti; v sklepu o izročitvi zapuščine sodišče to dejstvo le ugotovi. Zakon o dedovanju (ZD) sodišču ne nalaga raziskovanja, kje in v kakšnem stanju je premično premoženje zapustnika, ki je v trenutku njegove smrti prešlo na kaducitetno upravičenko.

9.Sodišče prve stopnje je svojo dolžnost torej izpolnilo s tem, ko je ugotovilo obstoj vozil in njihovo lastništvo v času zapustnikove smrti. Več od tega ni bilo dolžno storiti. Morebitne spremembe v dejanskem stanju in pravnem statusu vozil, do katerih je prišlo po smrti zapustnika, namreč na odločitev o izročitvi zapuščine brez dediča v last pritožnice ne vplivajo. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da se pritožnica ob prevzemu zapuščine brez dedičev sooča s težavami, vendar je v zvezi s tem pomembno dvoje. Kot prvo, da to breme ni nič večje od bremena, ki ga pri dedovanju nosijo dediči, in kot drugo, da je to breme (dopustno) naloženo pritožnici z namenom dokončne likvidacije zapustnikovih premoženjskih razmerij in s tem tudi varovanja javnega interesa.

10.Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1Kljub temu je na predlog pritožnice opravilo predlagane poizvedbe pri zunajzakonski partnerki zapustnika.

2Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 44/2024 z dne 15. 1. 2025, 14. točka.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 9, 219

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.