Jedro

Določba drugega odstavka 12. člena ZBPP pomeni, da je Organ za BPP vezan na odločbo organa (CSD), ki je pristojen za odločanje o pravici do denarne socialne pomoči (5. člen ZUPJS) na način, da ne ugotavlja, ali prosilec izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Domneva se, da oseba, ki že ima tako pomoč, nima sredstev za odvetnika in stroške sodnega postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 140/2015 z dne 5. 2. 2015, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč A.A. (tožnice v tem sporu) z dne 27. 11. 2014, zaradi izvršilnega postopka, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, opr. št. In 201400148, v obliki oprostitve plačila varščine, zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja, ki ga določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ne glede na določbo 13. člena ZBPP, se v skladu s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), v povezavi s 4. členom ZDIU12, brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega 13.780 EUR. V nadaljevanju navaja, kaj se po tem zakonu ne upošteva kot premoženje prosilca.

2. Tožnica je samska oseba in brezposelna. Je lastnica je do 1/2 celote nepremičnin parc. št. 368/2, 367/2, 368/8, 370/2, 368/6 vse k.o. … in parc. št. 364/2, *70, 368/1, 367/1, 368/7, 370/1, 368/5 vse k.o. …. Nepremičnine v naravi predstavljajo gozdna zemljišča, kmetijska zemljišča in stavbna zemljišča, kar je ugotovljeno iz podatkov o nepremičninah na spletnem portalu Prostor GURS. Ugotovljeno je, da znaša vrednost na lastniškem deležu prosilke na nepremičnini parc. št. *70 k.o. … 38.127 EUR, kar presega z zakonom določen premoženjski cenzus, ki znaša 13.780 EUR. Sklicuje se na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, po kateri se pri ugotavljanju opravičenosti do brezplačne pravne pomoči, premoženjsko stanje prosilca upošteva tudi v primeru, da prosilec prejema denarno socialno pomoč (sodbe VS I Up 435/2006 z dne 4. 4. 2006, I Up 465/2006 z dne 4. 4. 2006 in I Up 607/2006 z dne 11. 5. 2006). Dolžnost preverjanja premoženjskega stanja pa nedvomno izhaja tudi iz določbe 20. člena ZBPP (sklep VS X Ips 315/2011 z dne 28. 3. 2012).

3. Tožena stranka navaja še odločbo CSD Celje z dne 8. 10. 2014 o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki je prosilki dodeljena. Iz nje izhaja, da je prosilka lastnica stanovanja v samostoječi stavbi z enim stanovanjem, del st. št. 442-1 k.o. …. (parc. št. *70 k.o. ...). CSD Celje v odločbi z dne 8. 10. 2004 tega stanovanja ni upošteval kot premoženje prosilke. Tega ni obrazložil, temveč je zgolj navedeno, da je CSD ugotovil, da … (brez nadaljnje navedbe razlogov). Glede na to je organ to stanovanje štel kot premoženje prosilke in sicer v vrednosti 38.127 EUR. Ker ta vrednost nepremičnega premoženja presega z zakonom določen premoženjski cenzus, tožena stranka v nadaljevanju ni več ugotavljala, ali prosilka izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči in je prošnjo prosilke kot neutemeljeno zavrnila.

4. Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da nujno potrebuje brezplačno pravno pomoč, ker je brezposelna in brez sredstev za življenje. Kot prejemnica denarne socialne pomoči po odločbi Centra za socialno delo Celje, je na podlagi drugega odstavka 12. člena ZBPP zaprosila za izredno brezplačno pravno pomoč, pri kateri se premoženjsko stanje prosilca ne ugotavlja. Denarna socialna pomoč ji je dodeljena na podlagi četrtega odstavka 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemnik (ZSVarPre). V odločbi ni upoštevano stališče Upravnega sodišča, na katerega je na podlagi četrtega odstavka Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) vezana. Sodišče je v sodbi, s katero je odpravilo prvo zavrnilno odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči navedlo, da se brezplačna pravna pomoč dodeli osebi, ki nima prihrankov oziroma premoženja, in ki ima priznano denarno socialno pomoč, razen če se ugotovi, da je prišlo po izdaji odločbe o denarni socialni pomoči do spremembe v premoženjskem stanju.

5. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na sodno prakso iz leta 2006, ki je že zastarela. V nadaljevanju navaja sodbe Upravnega sodišča, ki uveljavljajo drugačno sodno prakso. Citira določbe 12. člena ZBPP, ki določajo ugotavljanje finančnega položaja prosilca. Pri prosilcu iz drugega odstavka 12. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se kot odločilno presoja le razumnost zadeve, v zvezi s katero vlaga prošnjo, to je objektivni pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Ta določba tudi pomeni, da je organ vezan na odločbo organa centra za socialno delo, ki je pristojen za odločanje o pravici do denarne socialne pomoči. Tožnica potrebuje brezplačno pravno pomoč za plačilo varščine za izpraznitev in izročitev nepremičnine v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, v katerem neupravičeno biva tretja oseba. Za to sodno dejanje je že pridobila ustrezni izvršilni naslov. Zadeva je pomembna za njen socialni in ekonomski položaj. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba je utemeljena.

8. V zadevi je sporno, ali je tožnica v ponovnem postopku odločanja, glede na izdano odločbo Centra za socialno delo Celje 1231-10260/2014-63/1 z dne 3. 10. 2014, o dodeljeni socialni pomoči v višini 267,82 EUR mesečno, za čas od 1. 10. 2014 do 31. 3. 2015, izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 9. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka svojo odločitev oprla na upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS iz leta 2006 in na dejstvo, da iz odločbe CSD Celje o dodelitvi denarne socialne pomoči ne izhaja, da bi organ kot premoženje prosilke štel stanovanje na parc. št. *70 k.o. ..., zato ga je tožena stranka štela kot premoženje prosilke. Priznana denarna socialna pomoč pomeni, da samski prosilec ali družina nima prihrankov oziroma premoženja, ki bi presegalo 13.780 EUR (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre, v zvezi s šestim odstavkom 36. člena ZSVarPre-C), zato je treba v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZBPP upoštevati to tudi v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, razen če organ ugotovi, da je prišlo po izdaji odločbe o denarni socialni pomoči do sprememb v prosilčevem premoženjskem stanju. To pa je tudi v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS, ki ga je potrdilo v sklepu X Ips 315/2011 z dne 28. 3. 2012, in ki pravi, da drugi odstavek 12. člena ZBPP ne more imeti takšnega absolutnega učinka, da se v primerih, ko že iz same vloge prosilca izhaja, da ima določeno premoženje, ne bi preverjalo njegovega premoženjskega stanja. Takšna navodila o upoštevanju odločbe CSD Celje o dodelitvi denarne socialne pomoči (razen če se po izdaji odločbe naknadno še ugotovi premoženje), je dalo tudi sodišče v sodbi IV U 1/2015 z dne 22. 1. 2015. 10. Določba drugega odstavka 12. člena ZBPP pomeni, da je Organ za BPP vezan na odločbo organa (CSD), ki je pristojen za odločanje o pravici do denarne socialne pomoči (5. člen ZUPJS) na način, da ne ugotavlja ali prosilec izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Domneva se, da oseba, ki že ima tako pomoč, nima sredstev za odvetnika in stroške sodnega postopka. Glede na to, se sodišče ne strinja z razlogi tožene stranke, da je dopustno odkloniti uporabo drugega odstavka 12. člena ZBPP samo zato, ker ta določba nima absolutnega učinka in se zato pri prosilcu, čeprav je prejemnik denarne socialne pomoči, vselej preverja izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka namreč ni ugotovila okoliščin, ki bi v tem spornem primeru utemeljevale spregled navedene zakonske določbe. Tožena stranka se v obrazložitvi tudi ne more sklicevati na namen obrazložitve prej navedene odločbe CSD, glede na to, da gre za drugi postopek in uporabo drugih materialnih predpisov, kot v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči. 11. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo (2. in 4. točka ter prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).