Jedro

Pritožbeno sodišče dolžnikoma uvodoma pojasnjuje, da jima sodišče prve stopnje v točkah III in IV izreka izpodbijanega sklepa ni naložilo plačila davka, ampak je odločilo, da se tam navedeni zneski davkov poplačajo iz kupnine dobljene s prodajo nepremičnine, kar je v skladu z 2. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ. Navedene zneske bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa poravnalo sodišče, kot izhaja iz točke VII izreka.

Glede pritožbenih navedb o izločitvi ostalih upnikov pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da jih v obravnavani zadevi ni mogoče poplačati, saj kupnina za to ne zadošča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikoma naložilo, da morata upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v višini 634,68 EUR (točka I izreka). Nadalje je odločilo, da se iz kupnine 90.000,00 EUR za dne 25. 4. 2022 prodano nepremičnino najprej poplačajo izvršilni stroški izvršilnega upnika banka A. v višini 220,40 EUR in 49,18 EUR zakonskih zamudnih obresti ter stroški v višini 634,68 EUR (točka II izreka), nato pa iz preostanka kupnine še davek na promet nepremičnin (točka III izreka), prednostna terjatev iz naslova odmere nadomestila za stavbno zemljišče (točka IV izreka) in se delno poplača še terjatev zastavnega upnika banka A. iz postopka izvršbe In 148/2009 (točka V izreka), pri čemer se šteje, da je terjatev zastavnega upnika banka A. poplačana do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine, to je do višine 174.400,00 EUR (točka VI izreka), izplačilo zneskov navedenih v točkah II do V izreka pa se opravi po pravnomočnosti tega sklepa (točka VII izreka).

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje sta se dolžnika pravočasno pritožila in navedla, da se pritožujeta na plačilo davka, saj ga nista sposobna plačati. Prav tako sta se pritožila na izločitev drugih upnikov. Navedla sta še, da je upnik – banka nepremičnino kupil za 90.000,00 EUR, sedaj pa jo prodaja za 180.000,00 EUR, kar pomeni, da je na račun nepremičnine ustvaril velik dobiček. Po izračunu sodišča je bil dolg 100.000,00 EUR z vsemi obrestmi, ni pa se upošteval delež, ki je bil že plačan s strani dolžnikov. Morali bi se poplačati tudi drugi upniki, ki so bili izločeni in davek. Dolžnika dolga nista sposobna plačati, saj sta ostala brez vsega. Pritožbenih stroškov nista priglasila.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Pritožbeno sodišče dolžnikoma uvodoma pojasnjuje, da jima sodišče prve stopnje v točkah III in IV izreka izpodbijanega sklepa ni naložilo plačila davka, ampak je odločilo, da se tam navedeni zneski davkov poplačajo iz kupnine dobljene s prodajo nepremičnine, kar je v skladu z 2. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ. Navedene zneske bo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa poravnalo sodišče, kot izhaja iz točke VII izreka.

7. Glede pritožbenih navedb o izločitvi ostalih upnikov pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da jih v obravnavani zadevi ni mogoče poplačati, saj kupnina za to ne zadošča. V skladu s prvim odstavkom 198. člena ZIZ se namreč po tem, ko so v celoti poplačane prednostne terjatve iz 197. člena ZIZ, poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na predlog katerih je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo. Tretji odstavek 198. člena ZIZ pa določa, da se upniki iz prvega odstavka tega člena poplačajo po vrsti, kot so pridobili zemljiški dolg oziroma zastavno pravico, oziroma po vrstnem redu, kot so bile osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena vpisana v zemljiški knjigi. Pri tem je pomembno, da se upniki poplačajo po vrsti, kar pomeni, da pride posamezen upnik na vrsto za poplačilo šele takrat, ko je upnik, ki je na vrsti pred njim, v celoti poplačan. Glede na točko V izreka izpodbijanega sklepa je bil v obravnavani zadevi iz zneska kupnine delno poplačan le upnik banka A., ki je terjatev priglasil kot zastavni upnik z najboljšim vrstnim redom, kar je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. To pomeni, da je za poplačilo ostalih upnikov v obravnavani zadevi zmanjkalo sredstev in jih sodišče prve stopnje ni moglo poplačati, ne pa da jih je izločilo, kot sta dolžnika navedla v pritožbi.

8. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je upnik – banka z nakupom nepremičnine dolžnikov ustvarila dobiček, pa pritožbeno sodišče upnikoma pojasnjuje, da do tega ni prišlo. ZIZ v 200.a členu ureja ravno tako situacijo in določa, da če je upnik ali z njim povezana oseba kupila nepremičnino za ceno, ki je nižja od njene ugotovljene vrednosti po 178. členu tega zakona, in pridobljena kupnina ne bi zadostovala za popolno poplačilo tega upnika, se pri poplačilo tega upnika, ne glede na dejansko višino kupnine, šteje, da je upnik poplačan do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine. Namen zakonodajalca pri sprejemu te določbe je bil, da se prepreči, da upnik, ki je kupil nepremičnino za znižano vrednost (prva prodaja – 70 % oziroma druga prodaja – 50 %), obdrži še celoten preostanek terjatve do dolžnika.1 Upnik z nakupom nepremičnine dolžnikov zato ni bil obogaten, kot sta dolžnika navedla pritožbi, saj je sodišče prve stopnje v točki VI izreka izpodbijanega sklepa v skladu z 200.a členom ZIZ pravilno ugotovilo, da je bil upnik poplačan do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine, to je za 174.400,00 EUR.

9. Dolžnika sta se v pritožbi sklicevala na izračun sodišča, po katerem bi naj njun dolg znašal 100.000,00 EUR z vsemi obrestmi in navedla, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo deleža, ki je že bil plačan z njune strani. Pri tem nista posebej pojasnila, katerih plačil sodišče ni upoštevalo, pritožbeno sodišče pa po pregledu zadeve ugotavlja, da je upnik svoj obračun po pozivih sodišča prve stopnje večkrat dopolnjeval (tudi glede upoštevanja delnih plačil dolžnikov), o čemer je sodišče prve stopnje vse upnike in dolžnika sproti obveščalo in jim dalo možnost izjave, vendar v spisu ni takega izračuna, kot ga navajata dolžnika. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je pri poplačilu upoštevalo zadnji obračun terjatve z dne 25. 1. 2023 na listu št. 360 in 361 spisa, ki kaže skupen dolg 116.393,77 EUR ob upoštevanju 27.530,02 EUR plačil dolžnikov.

10. Glede na vse obrazloženo, pa tudi ker preizkus kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni pokazal nepravilnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kot izhaja iz I. točke izreka.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s prvim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odpadla, ker jih dolžnika nista priglasila.

1 Maja Lajevec in Elizabeta Žgajner v komentarju k 200.a členu ZIZ, dostopnem na www.tax-fin-lex-si.