Jedro

Če stranka nima pravnega interesa za pritožbo, to je tudi tedaj, če je s tožbo uspela in si zato svojega pravnega položaja ne more izboljšati, se pritožba kot nedovoljena zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 - odl. US) ugodilo tožbi tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 26.1.2006, odpravilo to odločbo ter vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa), pa je tožnike oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožnikom kot prosilcem za azil, ki živijo izven azilnega doma, na podlagi 3. odstavka 45. člena Zakona o azilu (ZAzil-UPB1, Uradni list RS, št, 134/03 in 85/05 - odl. US) ter 7. člena Pravilnika o načinih in pogojih ugotavljanja pravic prosilcem za azil in tujcem, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite (Uradni list RS, št. 80/02, v nadaljevanju Pravilnik) od 20.1.2006 do pravnomočno končanega azilnega postopka dodelila mesečno denarno pomoč v skupni višini 127.789,00 SIT, pri čemer jim ni priznala 15% dodatka za nastanitev, ker je iz njihove vloge za to denarno pomoč ugotovila, da imajo zagotovljeno brezplačno prebivanje.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje sicer ugotovilo, da je v prošnji za denarno pomoč na predpisanem obrazcu v rokopisu navedeno, da nimajo brezplačnega prebivališča, da pa glede na trditve tožene stranke, da iz prošnje ne izhaja, da bi morali za prebivanje izven azilnega doma plačevati, o zadevi ni moglo odločiti, ker dejansko stanje glede tega, ali tožniki imajo zagotovljeno brezplačno prebivanje izven azilnega doma, ni popolno ugotovljeno. Zato je izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek z napotkom, da naj v zvezi s tem pridobi ustrezno potrdilo oziroma listino ali pa zasliši tožnika oziroma kot pričo lastnika hiše, v kateri družina stanuje, ter na podlagi dodatnih ugotovitev v zadevi ponovno odloči. Zoper prvostopno sodbo se tožniki pritožujejo. Menijo, da je v obrazložitvi izpodbijane sodbe takšno protislovje glede tega, ali je iz spisov razvidno, da tožniki izven azilnega doma ne živijo brezplačno, da je treba že zato izpodbijano sodbo razveljaviti oziroma odpraviti. Zahtevajo dokončno meritorno odločitev pritožbenega sodišča, ne pa vračanje zadeve toženi stranki. Tej so že v tožbi predlagali, da naj v zvezi z upravnim sporom sama spremeni svojo odločbo, vendar tega ni storila in na to niti ni odgovorila.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni dovoljena.

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo sovjih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.

V obravnavanem primeru gre za spor v zvezi s prošnjo tožnikov, ki so prosilci za azil, do denarne mesečne pomoči, ker ne prebivajo v azilnem domu. V tem primeru je bilo tožbi ugodeno in je bila odločba tožene stranke, s katero jim je bila denarna pomoč odobrena brez 15% dodatka za stroške prebivanja, odpravljena ter zadeva z napotki vrnjena toženi stranki v ponoven postopek. S temi napotki se pritožbeno sodišče strinja. Ob takšnem stanju stvari si tožniki po presoji pritožbenega sodišča svojega pravnega položaja v zvezi s prošnjo za mesečno denarno pomoč s pritožbo ne morejo izboljšati, torej zanjo nimajo pravnega interesa.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo na podlagi 352. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker je na podlagi 1. in 3. odstavka 343. člena ZPP ni zavrglo že prvostopno sodišče, vse v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS. V 1. odstavku 16. člena ZUS je določeno, da se za vprašanja postopka, ki v ZUS niso urejena, primerno uporablja ZPP. V 352. členu ZPP je določeno, da sodišče druge stopnje zavrže s sklepom med drugim tudi nedovoljeno pritožbo, če tega ni storilo že prvostopno sodišče. V 1. odstavku 343. člena ZPP je določeno, da predsednik senata zavrže s sklepom med drugim tudi nedovoljeno pritožbo. Po 3. odstavku 343. člen ZPP je med drugim nedovoljena tudi pritožba, za katero pritožnik nima pravnega interesa.

V tej zadevi pritožbeno sodišče ne more samo odločiti o višini mesečne denarne pomoči, ker niso izpolnjeni niti pogoji iz 1. odstavka 77. člena ZUS. Prvostopno sodišče namreč ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, temveč je zgolj ugotovilo, da glede vprašanja brezplačnega bivanja tožnikov izven azilnega doma dejansko stanje ni popolno ugotovljeno (zatrjevanje tožnikov namreč še ni dokaz), zato tudi ni pogojev za spremembo njegove sodbe.

Ker je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, se do pritožbenih ugovorov ni opredeljevalo.